Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sar (51-75)



  1.      šarmírati  -am dov. in nedov. () knjiž. očarati, privlačiti: hotel jih je šarmirati / njena pripoved ga je šarmirala
  2.      šarnír  -ja m () teh. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje: pritrditi šarnir na vrata omare; povezati plošče s šarnirji; kovinski šarnir / klavirski šarnir ozek, dolg šarnir, ki poteka po vsej dolžini delov, ki ju povezuje; odmični šarnir
  3.      šarnírski  -a -o prid. () nanašajoč se na šarnir: šarnirski vijak / gibljivost srednjega dela omogoča šarnirska povezava po vsej širini
  4.      šarovít  -a -o prid. () zastar. 1. pisan, raznobarven: šarovit predpasnik, vzorec / šarovito mesto slikovito 2. pester: šarovite zgodbe
  5.      šárpa  -e ž () redko šalu podobna naglavna ruta; šerpa: zaviti si glavo, vrat v šarpo
  6.      šarpíja  -e ž () med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane: obveze in šarpija
  7.      šárplanínec  -nca m (-) vet. srednje velik pastirski pes z dolgo dlako in košatim, zavitim repom: vzreja šarplanincev
  8.      šártelj  -tlja tudi -na [tǝl] m (á) šarkelj: speči šartelj; za popotnico je dobil kos šartlja
  9.      šártka  -e ž () nar. primorsko vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona
  10.      šárž  -a m () knjiž., redko vložek, šarža: pripraviti šarž; šarž jekla ● zastar. šarži so nosili rokavice oficirji, podoficirji
  11.      šárža  -e ž () 1. zastar. stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah; čin: dobiti, imeti šaržo; podoficirska šarža ∙ zastar. ta stanovanja so bila le za šarže za oficirje, podoficirje 2. metal. količina materiala, ki se da ob enem polnjenju v plavž; vložek: pripraviti šaržo; šarža jekla; velikost šarže // talina iz tega materiala: izpustiti šaržo // taljenje tega materiala: končali so prvo šaržo 3. žarg., gled. stranska, manj pomembna vloga: naštudirati, odigrati šaržo // igralec, ki ima tako vlogo: ne igra večjih vlog, je le šarža
  12.      šaržêr  -ja m () žarg., voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje; okvir: izprazniti, napolniti šaržer; jemati naboje iz šaržerja
  13.      šaržírati  -am nedov. in dov. () metal. dajati vložek v plavž; polniti: začeti šaržirati / šaržirati plavž
  14.      adresár  -ja m (á) seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju; gospodarski adresar; adresar mesta Ljubljane
  15.      bôksar  tudi bóksar -ja m (ó; ọ̑) 1. športnik, ki goji boks: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije; ima tak obraz kot kak boksar 2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem ◊ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja
  16.      bôksarski  tudi bóksarski -a -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop; boksarski šport; boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimozgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja
  17.      brúsar  -ja m () kdor izdeluje ali prodaja bruse: brusarji ponujajo bruse
  18.      brusárna  -e ž () 1. izdelovalnica brusov: delavec v brusarni 2. redko brusilnica: brusarna dragih kamnov
  19.      brusárstvo  -a s () brusaška obrt
  20.      sar  -árja m (é á) 1. v nekaterih državah vladar: avstrijski, etiopski, rimski cesar; star. svetli cesar / za cesarja Jožefa II. med vladanjem / star. nikjer pod cesarjem mu ni enakega ∙ bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; star. služiti cesarja biti pri vojakih; preg. kjer nič ni, še cesar pravico zgubi kjer nič ni, ni kaj vzeti 2. zastar. denar: cesar se ga ne drži
  21.      cesaríca  -e ž (í) 1. v nekaterih državah vladarica: cesarica Marija Terezija 2. cesarjeva žena: cesar in cesarica
  22.      cesarìč  -íča m ( í) star. cesarjevič: mladi cesar
  23.      cesaríčna  -e ž () cesarjeva hči: pravljična cesarična
  24.      cesárjev  -a -o (á) svojilni pridevnik od cesar: cesarjev sin / na steni je visela cesarjeva podoba
  25.      cesarjevánje  -a s () redko vladanje cesarja: Napoleonovo cesarjevanje

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA