Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sar (208-232)

208.      primojdúšar  -ja m (ȗ) pog., ekspr. kdor se (rad) primojduša: bil je postopač in primojdušar ♪
209.      prišárati  -am dov. (ā ȃ) nar. dolenjsko 1. privleči, pririniti: prišarati košaro v sobo 2. pridrsati: izza vogala je prišarala starka; počasi je prišaral v vežo ♪
210.      protipisár  -ja m (á) zgod. pisarniški uradnik, navadno s kontrolno funkcijo: bil je grajski protipisar ♪
211.      psár  -ja m (á) v nekaterih deželah kdor se poklicno ukvarja z vzrejo, vodenjem psov: grofov, veleposestnikov psar; psar in sokolar ♪
212.      psárna  -e ž (ȃ) 1. knjiž. kraj, prostor za vzrejo psov: iz psarne se sliši lajanje 2. vet. podjetje za vzrejo rodovniških psov: imeti psarno; kupiti psa v znani psarni ♪
213.      razmesáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. povzročiti komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: v pretepu so ga čisto razmesarili; razmesariti na drobne kose razmesárjen -a -o: razmesarjen obraz; razmesarjeno truplo ♪
214.      ríkšar  -ja m (ȋ) v nekaterih azijskih deželah kdor vleče rikšo: rikšarji v Singapuru ♪
215.      rísar  -ja m (ȋ) 1. kdor se poklicno ukvarja z risanjem česa: biti risar v konstrukcijskem oddelku; risar kostumov / tehnični risar risar tehničnih risb ♦ geogr. kartografski risar risar kart, zemljevidov 2. kdor upodablja zlasti s črtami: nadarjen risar; risar karikatur / učenec je dober risar ∙ knjiž. biti dober risar značajev opisovalec, prikazovalec ♪
216.      risaríja  -e ž (ȋ) ekspr. risba: krasiti začetne črke z risarijami; nespodobna risarija na steni / na tehniških šolah je veliko risarije risanja ♪
217.      risáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. risati: risariti za razvedrilo / že njegovi starši so risarili slikali ♪
218.      rísarka  -e ž (ȋ) ženska oblika od risar: risarka krojev / modna risarka ki izdeluje risbe modelov / ta učenka je dobra risarka ♪
219.      rísarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na risarje ali risanje: risarska spretnost / risarski tečaj ♦ um. risarski slog rísarsko prisl.: risarsko upodobljen obraz ♪
220.      sòcêsar  -árja m (ȍ-é ȍ-á) v nekaterih državah, nekdaj sovladar: po smrti socesarja je Mark Avrelij vladal sam ♪
221.      šnôpsar  -ja m (ȏ) nižje pog. kdor (rad) pije žganje: bil je znan šnopsar ♪
222.      špísar  -ja m (ȋ) zastar. malomeščan: tako so govorili špisarji in filistri ♪
223.      tesár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem ostrešij, opažev: tesar teše trame za ostrešje; izučiti se za tesarja; tesar v gradbenem podjetju; zidar in tesar ◊ zool. hrošč z zelo dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje les iglavcev, Acanthocinus aedilis ♪
224.      tesárba  -e ž (ȃ) mont. obdelan les za podporje v rudniku: tesarba iz hrastovega lesa ♪
225.      tesaríca  -e ž (í) široka tesarska sekira; tesača: zamahovati s tesarico ♪
226.      tesáriti  -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se s tesanjem: vse življenje je tesaril; tesariti po vaseh; tesariti in drvariti // redko tesati: delo mu gre počasi od rok, ker ne zna tesariti / tesariti brunarico, čoln ♪
227.      tesárjenje  -a s (á) glagolnik od tesariti: preživljati se s tesarjenjem / tesarjenje rudniškega podporja ♪
228.      tesárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tesarje ali tesarstvo: tesarska obrt / tesarski mojster / tesarska sekira, žaga ♪
229.      tesárstvo  -a s (ȃ) tesarska obrt: ukvarjati se s tesarstvom; mizarstvo in tesarstvo // podjetje za to obrt: imeti, ustanoviti tesarstvo ♪
230.      tífusar  -ja m (ȋ) žarg. tifusni bolnik: skrbeti za tifusarje; rešitev ranjencev in tifusarjev ♪
231.      trošarína  -e ž (ȋ) jur., do 1948 davščina od določenih snovi, stvari, namenjenih porabi: plačevati, predpisati trošarino; trošarina od vina, na vino ♪
232.      trošarínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trošarino: trošarinski predmet / trošarinski urad ♪

   83 108 133 158 183 208 233 258 283 308