Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Sar (201-225)
- polítkomisár -ja m (ȋ-á) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični komisar: za komandantom je borcem spregovoril še politkomisar; politkomisar Cankarjeve brigade ♪
- pošárati -am dov. (ȃ) našariti: sobo je pošaral z raznimi drobnarijami / otroke je zelo neokusno pošarala pošáran -a -o: brez okusa pošarana ženska ♪
- pošáriti -im dov. (á ȃ) ekspr. 1. krajši čas šariti: pošariti pred hišo; v kuhinji je še nekoliko pošarila 2. pobrskati: pošariti med papirji ♪
- pravopísar -ja m (ȋ) ekspr. pravopisec: prizadevanja naših pravopisarjev ♪
- prekolesáriti -im dov. (á ȃ) prevoziti s kolesom: prekolesaril je dolgo pot / prehoditi in prekolesariti vso dolino ♪
- préšar -ja m (ẹ̑) nar. vzhodno kdor stiska grozdje: pomagati prešarjem; najeti prešarje ♪
- prikolesáriti -im dov. (á ȃ) ekspr. pripeljati se s kolesom: po cesti so prikolesarili otroci / na cilj je prikolesaril prvi ♪
- primojdúšar -ja m (ȗ) pog., ekspr. kdor se (rad) primojduša: bil je postopač in primojdušar ♪
- prišárati -am dov. (ā ȃ) nar. dolenjsko 1. privleči, pririniti: prišarati košaro v sobo 2. pridrsati: izza vogala je prišarala starka; počasi je prišaral v vežo ♪
- protipisár -ja m (á) zgod. pisarniški uradnik, navadno s kontrolno funkcijo: bil je grajski protipisar ♪
- psár -ja m (á) v nekaterih deželah kdor se poklicno ukvarja z vzrejo, vodenjem psov: grofov, veleposestnikov psar; psar in sokolar ♪
- psárna -e ž (ȃ) 1. knjiž. kraj, prostor za vzrejo psov: iz psarne se sliši lajanje 2. vet. podjetje za vzrejo rodovniških psov: imeti psarno; kupiti psa v znani psarni ♪
- razmesáriti -im dov. (á ȃ) ekspr. povzročiti komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: v pretepu so ga čisto razmesarili; razmesariti na drobne kose razmesárjen -a -o: razmesarjen obraz; razmesarjeno truplo ♪
- ríkšar -ja m (ȋ) v nekaterih azijskih deželah kdor vleče rikšo: rikšarji v Singapuru ♪
- rísar -ja m (ȋ) 1. kdor se poklicno ukvarja z risanjem česa: biti risar v konstrukcijskem oddelku; risar kostumov / tehnični risar risar tehničnih risb ♦ geogr. kartografski risar risar kart, zemljevidov 2. kdor upodablja zlasti s črtami: nadarjen risar; risar karikatur / učenec je dober risar ∙ knjiž. biti dober risar značajev opisovalec, prikazovalec ♪
- risaríja -e ž (ȋ) ekspr. risba: krasiti začetne črke z risarijami; nespodobna risarija na steni / na tehniških šolah je veliko risarije risanja ♪
- risáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. risati: risariti za razvedrilo / že njegovi starši so risarili slikali ♪
- rísarka -e ž (ȋ) ženska oblika od risar: risarka krojev / modna risarka ki izdeluje risbe modelov / ta učenka je dobra risarka ♪
- rísarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na risarje ali risanje: risarska spretnost / risarski tečaj ♦ um. risarski slog rísarsko prisl.: risarsko upodobljen obraz ♪
- sòcêsar -árja m (ȍ-é ȍ-á) v nekaterih državah, nekdaj sovladar: po smrti socesarja je Mark Avrelij vladal sam ♪
- šnôpsar -ja m (ȏ) nižje pog. kdor (rad) pije žganje: bil je znan šnopsar ♪
- špísar -ja m (ȋ) zastar. malomeščan: tako so govorili špisarji in filistri ♪
- tesár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem ostrešij, opažev: tesar teše trame za ostrešje; izučiti se za tesarja; tesar v gradbenem podjetju; zidar in tesar ◊ zool. hrošč z zelo dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje les iglavcev, Acanthocinus aedilis ♪
- tesárba -e ž (ȃ) mont. obdelan les za podporje v rudniku: tesarba iz hrastovega lesa ♪
- tesaríca -e ž (í) široka tesarska sekira; tesača: zamahovati s tesarico ♪
76 101 126 151 176 201 226 251 276 301