Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Sar (151-175)
- košárkarica -e ž (ȃ) športnica, ki goji košarko: je dobra košarkarica ♪
- košárkarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na košarkarje ali košarko: košarkarska tekma / košarkarska liga ♪
- košarkáš -a m (á) žarg. košarkar: nogometaši in košarkaši ♪
- košárna -e ž (ȃ) zastar. košara, jerbas: ženske so v košarnah nesle jajca na trg ♪
- košárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na košar1: košarski izdelki / košarska obrt ♪
- košárstvo -a s (ȃ) košarska obrt: košarstvo in pletarstvo ♪
- kulisárna -e ž (ȃ) gled. delavnica za izdelovanje kulis: kulisarna in šivalnica // (priročno) skladišče kulis ob gledališkem odru: kulise so odnesli v kulisarno ♪
- kvasárna -e ž (ȃ) redko tovarna kvasa: modernizirati kvasarno ♪
- lásarica -e ž (ȃ) nekdaj ženska, ki nakupuje in prodaja lase: po vasi je hodila lasarica ♪
- lésar -ja m (ẹ̑) 1. knjiž. kdor je zaposlen v lesni gospodarski dejavnosti: gozdarji in lesarji 2. zool. hrošč, katerega ličinka uničuje les listavcev ali iglavcev, Xyloterus ♪
- lésarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lesarje ali lesarstvo: gozdarska, lesarska in lovska zbirka / lesarski delovodja ♪
- lésarstvo -a s (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabavo, obdelavo, predelavo lesa: vprašanje gozdarstva in lesarstva ♪
- mansárda -e ž (ȃ) podstrešno stanovanje, podstrešnica: stanovati v mansardi; majhna mansarda ◊ grad. del strehe, zlomljen pod topim kotom navzdol; stanovanje ali stanovanjski prostor, urejen neposredno pod mansardno streho ♪
- mansárden -dna -o prid. (ȃ) podstrešen: mansardna soba; mansardno stanovanje ◊ grad. mansardna streha streha, katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol; mansardno okno okno v delu strehe, zlomljenem pod topim kotom navzdol; mansardno stanovanje stanovanje, urejeno neposredno pod mansardno streho ♪
- másarikovec -vca m (ȃ) pristaš Masarykovih filozofskih in socialnih nazorov: slovenski masarikovci ♪
- mášar -ja m (ȃ) nar. obiskovalec maše: zgodnji, zakasneli mašarji; gruča mašarjev ♪
- mesár -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja s klanjem živali, izdelovanjem mesnih izdelkov: mesar je prašiča zaklal in naredil klobase; izučiti se za mesarja; kupiti pri mesarju / mesar sekač 2. ekspr., navadno v povedni rabi kdor brezobzirno, grobo dela, ravna: ta zobozdravnik je pravi mesar ♪
- mesaríca -e ž (í) 1. mesarska sekira: sekati meso z mesarico; ostra, težka mesarica 2. star. mesarjeva žena: stara mesarica je umrla ♪
- mesaríja -e ž (ȋ) 1. mesnica: klobase in gnjat je kupil v mesariji 2. redko mesarska obrt: ukvarjal se je z mesarijo 3. knjiž., redko mesarjenje: grozovita mesarija se je nadaljevala še ves dan ♪
- mesáriti -im nedov. (á ȃ) 1. ekspr. povzročati komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: podivjani vojaki so ujetnike grozovito mesarili; mesarili so ga z nožem in mu nasipali v rane soli / zobozdravnik mi je spet mesaril po ustih / volk je mesaril konja trgal na kose // množično ubijati, moriti, navadno divje, surovo: naj sovražna vojska še tako krvavo mesari, z njo je konec / granate so strašno mesarile med konjenico; medved, volk mesari med ovcami 2. ekspr. očitati napake, pomanjkljivosti, kritizirati: kritiki knjigo neusmiljeno mesarijo / mesarijo ga po časopisih 3. ukvarjati se s klanjem živali, izdelavo mesnih izdelkov: v tem kraju že dolgo
mesarijo / pozimi je mesaril in zaslužil precej klobas ● žarg., šol. učitelj je celo uro mesaril veliko spraševal in zelo strogo, slabo ocenjeval ♪
- mesárjenje -a s (á) glagolnik od mesariti: smrt je ujetnike rešila nadaljnjega mesarjenja; mesarjenje samega sebe / sprva enakopraven boj se je spremenil v pravo mesarjenje ♪
- mesárski -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na mesarje ali mesarstvo: mesarski čok; mesarski nož; mesarska sekira / mesarski pomočnik, vajenec / vname se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje (F. Prešeren) 2. ekspr. debel, močen: skrčil je svoje kratke mesarske prste ◊ zool. mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria ♪
- mesárstvo -a s (ȃ) 1. mesarska obrt: ukvarjati se z mesarstvom; razvoj mesarstva / opustil je mesarstvo opravljanje mesarskega poklica 2. knjiž., redko mesarjenje: kljub mesarstvu, ki so ga povzročale med njimi granate, so drveli naprej / pijan krvi se je vrgel v še hujše mesarstvo ♪
- míšar -ja m (ȋ) zool. kanja: postovke in mišarji ♪
- našáriti -im dov. (á ȃ) nav. slabš. 1. narediti, da je kje veliko stvari, navadno odvečnih: sobo je preveč našaril z drobnarijami / našariti govor s frazami in retoričnimi cvetkami 2. neprimerno, pisano obleči: otroke vedno tako našari; za obisk se je našarila od nog do glave našárjen -a -o: neokusno našarjen prostor; s trakovi in pentljami našarjena suknja; pisano našarjena ženska ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251