Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Samo (76-100)



  1.      sámoizobraževálen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na samoizobraževanje: množično samoizobraževalno delo / raznovrstnost samoizobraževalnih oblik
  2.      sámoizobraževánje  -a s (-) izobraževanje samega sebe brez šol: strokovno samoizobraževanje; samoizobraževanje ljudskih množic; skrb za samoizobraževanje
  3.      sámoizpopolnjevánje  -a [n] s (-) izpopolnjevanje samega sebe: te ure so namenjene samoizpopolnjevanju; samoizpopolnjevanje in samoizobraževanje / moralno samoizpopolnjevanje
  4.      sámoizpóved  -i ž (-ọ̑) knjiž. osebna, lastna izpoved: njegova samoizpoved jo je zelo pretresla; umetnikova samoizpoved / povest v obliki samoizpovedi / pesnik je v teh samoizpovedih neposreden in iskren
  5.      sámoizpóveden  -dna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na samoizpoved: samoizpoveden značaj pesmi / samoizpovedni spis; njegovo pripovedništvo je v glavnem samoizpovedno
  6.      samokólnica  -e ž (ọ̑) priprava z enim kolesom in dvema ročajema za prevažanje materiala: naložiti samokolnico; odvažati kamenje s samokolnicami / kupiti samokolnico peska
  7.      samokólničar  -ja m (ọ̑) kdor vozi samokolnico: med samokolničarji je bil prvi
  8.      sámokontróla  -e ž (-ọ̑) knjiž. kontrola samega sebe: navajati učence na samokontrolo; kontrola in samokontrola
  9.      sámokopíren  -rna -o prid. (-) papir., v zvezi samokopirni papir papir, prekrit na eni ali obeh straneh z istobarvnim premazom, ki pod pritiskom pusti sled na podloženem papirju: izdelovati, uporabljati samokopirni papir
  10.      samokòv  -óva m ( ọ̄) metal. težko mehanizirano kladivo za grobo obdelavo kovine; norec
  11.      samokrés  in samokrès -ésa m (ẹ̑; ẹ́) knjiž. pištola, revolver: za pasom je nosil samokres; streljati s samokresom; pok samokresa / grozil mu je s samokresom da ga bo ustrelil
  12.      samokrésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. pištolen, revolverski: samokresna cev / samokresni naboji
  13.      samokrílnik  -a m () aer. letalo z enojnimi krili brez zunanje opore med njimi in trupom: brezrepec in samokrilnik
  14.      sámokrítičen  -čna -o prid. (-í) kritičen do samega sebe: bila je zelo samokritična / samokritično mišljenje / samokritični dovtipi sámokrítično prisl.: samokritično oceniti neuspeh; samokritično priznati svoje napake
  15.      sámokrítičnost  -i ž (-í) lastnost samokritičnega človeka: njegova glavna odlika je bila velika samokritičnost; pomanjkanje samokritičnosti
  16.      sámokrítika  -e ž (-í) kritika samega sebe: potrebnost samokritike; kritika in samokritika / samokritika članov organizacije / napisati samokritiko
  17.      samolásten  -tna -o prid. (ā) 1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način 2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno življenje / njegovi samolastni ukrepi // samodržen: samolastni vladarji / samolastna država ● zastar. zavedal se je, da je samolasten gospodar samostojen, neodvisenbot. samolastna oprašitev oprašitev s pelodom istega cveta samolástno prisl.: samolastno so odšli domov; samolastno se vseliti; sam.: koliko je v teh pesnikih samolastnega
  18.      samolástnost  -i ž (ā) zastar. svojevoljnost, samovoljnost: presenečen je bil nad njeno samolastnostjo ● zastar. tako bi se močneje razvila naša samolastnost samostojnost, neodvisnost; knjiž. izgubljati svojo samolastnost posebnost, individualnost
  19.      samolépen  -pna -o prid. (ẹ̄) samolepilen: samolepne etikete
  20.      sámolepílen  -lna -o prid. (-) prevlečen z lepilom, ki deluje brez ovlaženja: samolepilni trak; samolepilna nalepka; samolepilne tapete
  21.      sámolepljív  -a -o prid. (- -í) samolepilen: ta trak je samolepljiv / samolepljive tapete
  22.      samolét  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) navadno v zvezi preproga samoleta, v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; leteča preproga: preproga samoleta bi me prenesla, kamor bi želel
  23.      samoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki pretirano vrednoti samega sebe: samoljubni in domišljavi ljudje; fant je zelo samoljuben / odgovoril je s samoljubnim nasmehom // zastar. sebičen: pohlepen in samoljuben človek / samoljubni nameni samoljúbno prisl.: samoljubno se nasmehniti; ravnal je zelo samoljubno
  24.      samoljúbje  -a s () pretirano vrednotenje samega sebe: samoljubje ga je zaslepilo; s tem je žalila njegovo samoljubje; ekspr. užaljeno samoljubje / v svojem samoljubju se je ob tej pohvali čutila polaskano
  25.      samoljúbnež  -a m () ekspr. samoljuben človek: častiželjen samoljubnež

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA