Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Samo (426-450) 
- sámozavédanje -a s (ȃ-ẹ́) filoz. zavedanje samega sebe, svojega jaza: samozavedanje in samospoznavanje / človekovo samozavedanje / samozavedanje naroda ♪
- sámozaverovánost in sámozavérovanost -i ž (ȃ-á; ȃ-ẹ́) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: odbijala jo je njegova samozaverovanost / narodnostna samozaverovanost / v svoji samozaverovanosti na to ni pomislil ♪
- sámozavést -i ž (ȃ-ẹ̑) prepričanost o svoji sposobnosti, znanju, moči: njegova samozavest se je še povečala; izgubiti samozavest; ekspr. vliti komu samozavest; pretirana samozavest; pomanjkanje samozavesti / zmaga nad sovražnikom je dvignila njihovo samozavest / knjiž. buditi v ljudeh narodno samozavest / redko samozavest, da napori niso bili zaman, jim je dajala moči zavest ♪
- sámozavésten -tna -o prid., sámozavéstnejši (ȃ-ẹ̄) prepričan o svoji sposobnosti, znanju, moči: samozavesten človek; postal je samozavestnejši; vedno je bila zelo samozavestna // ki vsebuje, izraža tako prepričanost: njegove besede so bile samozavestne / samozavestna hoja; samozavestno vedenje sámozavéstno prisl.: samozavestno hoditi; odgovarjala je zelo samozavestno ♪
- sámozavéstnež -a m (ȃ-ẹ̑) ekspr. samozavesten človek: ponosneži in samozavestneži ♪
- sámozavéstnost -i ž (ȃ-ẹ̄) lastnost, značilnost samozavestnega človeka: znan je po svoji odločnosti in samozavestnosti / samozavestnost njenega nastopa je vse presenetila ♪
- samozavéznica -e ž (ẹ̑) zastar. kravata: zavezati si rdečo samozaveznico ♪
- sámozaznáva -e ž (ȃ-ȃ) psih. zaznavanje samega sebe, svojega jaza: oblikovanje samozaznave pri otroku ♪
- sámozažíg -a m (ȃ-ȋ) zažig samega sebe: protestni samozažigi mladih ljudi ♪
- sámoznák -a m (ȃ-ȃ) adm. obvezna stenografska okrajšava za določeno pogostno besedo: samoznaki in druge okrajšave / stenografski samoznaki ♪
- samozván -a -o prid. (á) 1. ki si nezakonito, s silo pridobi vladarsko oblast: pregnati samozvanega cesarja / samozvana oblast 2. ekspr. ki si lasti pomemben položaj: ta komisija je bila samozvana / samozvani varuh morale samozváno prisl.: samozvano priti na oblast ♪
- samozvánec -nca m (á) 1. kdor si nezakonito, s silo pridobi vladarsko oblast: takrat je vladal samozvanec Henrik IV. / bal se je, da bi ga kak samozvanec vrgel s prestola 2. ekspr. kdor si lasti pomemben položaj: kritizirali so takratne občinske samozvance / pesniški samozvanci ♪
- samozvánka -e ž (á) ženska oblika od samozvanec: vladarica samozvanka ♪
- samozvánski -a -o prid. (á) samozvan: samozvanski voditelji ♪
- samozvánstvo -a s (ȃ) dejstvo, da je kdo samozvanec: zaradi svojega samozvanstva si kralj ni upal nasprotovati predlogu / ekspr. boriti se proti samozvanstvu ♪
- samožív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki živi sam iz sebe: samoživa volja ga je reševala ♪
- samožívost -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost samoživega: samoživost volje / samoživost slovenstva / sproščena gledališka samoživost ♪
- sámožrtvovánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. žrtvovanje samega sebe: junaško samožrtvovanje; ne biti sposoben za samožrtvovanje; samoodpovedovanje in samožrtvovanje ∙ zastar. pri tem delu je potrebna dobrota in samožrtvovanje požrtvovalnost ♪
- šamoá -ja m (ȃ) knjiž. irhovina: telovnik iz šamoaja; neskl. pril.: papir. šamoa papir gladek, tanek barvast papir ♪
- šamót -a m (ọ̑) žgana glina, obstojna pri visokih temperaturah: izdelovati šamot ♪
- šamotárna -e ž (ȃ) obrat, tovarna za izdelovanje šamota: gradnja šamotarne ♪
- šamóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šamot: šamotna moka; šamotna plošča / šamotna industrija, tovarna ♦ teh. šamotna opeka ♪
- šamozít -a m (ȋ) min. temno zelena rudnina železov magnezijev silikat: nahajališče šamozita ♪
- izsamostálniški -a -o prid. (ȃ) lingv. izpeljan iz samostalnika: izsamostalniški glagol ♪
- nèsamokrítičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki mu manjka samokritičnosti: nesamokritičen človek / nesamokritičen odnos ♪
301 326 351 376 401 426 451 476 501 526 
