Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Samo (401-425)



  1.      sámozadovóljen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) zadovoljen sam s seboj: samozadovoljen človek; postali so preveč samozadovoljni / samozadovoljen smehljaj; njegovo sebično, samozadovoljno življenje / obšlo jo je samozadovoljno čustvo sámozadovóljno prisl.: ded si je samozadovoljno pogladil brado; samozadovoljno se smehljati
  2.      sámozadovoljevánje  -a s (-) draženje svojih spolnih organov navadno za dosego orgazma: opustiti samozadovoljevanje / spolno samozadovoljevanje; pren. samozadovoljevanje z uspehi
  3.      sámozadovoljeváti se  -újem se nedov. (-) dražiti svoje spolne organe navadno za dosego orgazma: v mladosti se je samozadovoljeval / spolno se samozadovoljevati; pren. samozadovoljevati se s satiro sámozadovoljujóč se -a -e: samozadovoljujoči se mladi ljudje ∙ publ. bilo je v času samozadovoljujočih lokalnih skupnosti ki so same zadovoljevale svoje potrebe
  4.      sámozadovoljítev  -tve ž (-) knjiž. zadovoljitev samega sebe, svojih potreb: samozadovoljitev in samouresničitev
  5.      sámozadovoljív  -a -o prid. (- -í) zastar. samozadovoljen: na obrazu ima samozadovoljiv nasmeh
  6.      sámozadovóljnost  -i ž (-ọ́) stanje samozadovoljnega človeka: na obrazu se mu vidi samozadovoljnost / v svoji samozadovoljnosti se tega niso zavedali / vse to jo je navdajalo z največjo samozadovoljnostjo
  7.      sámozadovóljstvo  -a s (-ọ̑) stanje samozadovoljnega človeka: svojega samozadovoljstva ni kazal / obraz je izražal samozadovoljstvo / boriti se proti samozadovoljstvu, ozkosti in primitivizmu; odpraviti samozadovoljstvo ob že doseženih uspehih / to je rekla s samozadovoljstvom; z velikim samozadovoljstvom se je vračal od izpita
  8.      sámozaglédanost  -i ž (-ẹ̑) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: samozagledanost nekaterih igralcev / pubertetna samozagledanost / obračun s kulturniško samozagledanostjo
  9.      sámozaklópen  -pna -o prid. (-ọ̑) knjiž., navadno v zvezi samozaklopna vrata vrata, ki se zaradi posebnega okovja zapirajo sama: vrata med dvorano in kabinetom so zamenjali s samozaklopnimi vrati / prijel je za železen obroč na tleh in dvignil samozaklopna vrata loputo
  10.      sámozaljúbljen  -a -o prid. (-ú) knjiž. ki zelo občuduje samega sebe: pisatelj opisuje samozaljubljenega junaka; bila je sebična in samozaljubljena sámozaljúbljeno prisl.: samozaljubljeno si je vihal brke
  11.      sámozaljúbljenost  -i ž (-ú) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: nekritična samozaljubljenost
  12.      sámozalóžba  -e ž (-ọ̑) dejstvo, da avtor svoje delo založi, izda sam, na svoje stroške: pesnik se je pri prvi zbirki odločil za samozaložbo / knjiga je izšla v samozaložbi
  13.      sámozaložník  -a m (-í) kdor svoje delo založi, izda sam, na svoje stroške: knjigo je izdal kot samozaložnik
  14.      sámozaničevánje  -a s (-) knjiž. zaničevanje samega sebe: prevzelo ga je samozaničevanje; to so bile solze brezupa in samozaničevanja
  15.      sámozaníkanje  -a s (-) knjiž. zanikanje samega sebe: zanikanje in samozanikanje / samozanikanje človeka / nacionalno samozanikanje
  16.      sámozapirálen  -lna -o prid. (-) narejen tako, da se lahko zapre sam: samozapiralna loputa
  17.      sámozapóren  -rna -o prid. (-ọ̄) narejen tako, da se lahko zapre sam: samozaporna vrata / samozaporna pipa
  18.      sámozastrupljênje  -a s (-é) med. zastrupljenje s presnovki lastnega telesa: preprečevati samozastrupljenje
  19.      sámozaščíta  -e ž (-) zaščita samega sebe: strpnost v cestnem prometu je najboljša samozaščita ♦ jur. varovanje svojih pravic pri silobranu, v skrajni sili // v zvezi družbena samozaščita organizirano varstvo socialistične ustavne ureditve, samoupravne družbe, občanov, njihovega in družbenega premoženja: nosilci družbene samozaščite / pravica in dolžnost občanov sodelovati v družbeni samozaščiti
  20.      sámozaščíten  -tna -o prid. (-) nanašajoč se na samozaščito: samozaščitno ravnanje ob naravnih nesrečah / samozaščitni ukrepi
  21.      sámozatája  -e ž (-) knjiž. zataja samega sebe: pri tem delu je bila potrebna samozataja in vztrajnost / tega niti z močno samozatajo ni mogel prikriti
  22.      sámozatájen  -jna -o prid. (-ā) nanašajoč se na samozatajo: koliko samozatajnega truda ga je to stalo sámozatájno prisl.: samozatajno se je obvladoval
  23.      sámozatajeválen  -lna -o prid. (-) knjiž. nanašajoč se na samozatajevanje: samozatajevalna junaška dejanja / to so bili ljubeči, samozatajevalni ljudje
  24.      sámozatajevánje  -a s (-) zatajevanje samega sebe: njegov obraz je izražal samozatajevanje; pri delu so pokazali mnogo vztrajnosti in samozatajevanja / streči bolniku požrtvovalno in s samozatajevanjem; z največjim samozatajevanjem je zadrževala jok
  25.      sámozaúpanje  -a s (-) zaupanje v samega sebe: izgubiti, pridobiti si samozaupanje; to delo vzbuja v njih samozaupanje; samozaupanje in samospoštovanje

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA