Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Samo (101-125)



  1.      samoljúbnost  -i ž (ú) lastnost samoljubnega človeka: njena samoljubnost ga je odbijala / hvala je njegovi samoljubnosti ugajala
  2.      sámomasáža  -e ž (-) knjiž. masaža samega sebe: pomagati si s samomasažo
  3.      sámomát  -a m (-) šah. mat pri problemskem šahu, kjer mora igralec igrati tako, da ga nasprotnik matira: samomat v šestih potezah
  4.      samomòr  -ôra m ( ó) dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt: samomor se ni posrečil; narediti samomor; fingiran samomor; samomor zaradi nesrečne ljubezni, neuspeha v šoli; samomor z obešenjem, strelom, utopitvijo / to je bil primer skupinskega samomora kitov // ekspr., navadno s prilastkom dejanje, s katerim se posredno povzroči propad česa: to bi bil duševni, kulturni, narodni samomor / mamila vodijo mlade v tihi samomor
  5.      samomorílec  -lca [c] m () kdor naredi, poskusi narediti samomor: rešiti samomorilca; med samomorilci je več mladoletnikov
  6.      samomorílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na samomor: premagati samomorilne misli / samomorilni poskus / to je samomorilna politika ∙ ekspr. ta samomorilni dolgčas nedeljskih popoldnevov zelo velik; ekspr. to, kar počneš, je samomorilno zelo nevarno
  7.      samomorílka  -e [k] ž () ženska, ki naredi, poskusi narediti samomor: reka je naplavila truplo samomorilke
  8.      samomorílnost  -i ž () pojav ali dejstvo, da kdo naredi samomor: naraščanje, upadanje samomorilnosti
  9.      samomorílski  -a -o [s tudi ls] prid. () nanašajoč se na samomorilce ali samomor: samomorilske skupine mladih ljudi / samomorilske misli; samomorilsko nagnjenje ∙ ekspr. to je samomorilska hitrost zelo nevarna samomorílsko prisl.: bil je obupan in samomorilsko razpoložen
  10.      samomorílstvo  -a [s in ls] s () pojav ali dejstvo, da kdo naredi samomor: naraščanje samomorilstva
  11.      samomórstvo  -a s (ọ̑) zastar. samomorilstvo: ta kriza se kaže v pesimizmu in samomorstvu
  12.      sámomúčenje  -a s (-ū) knjiž. mučenje samega sebe: duševno, telesno samomučenje; njegovo pretirano samomučenje in obtoževanje
  13.      sámomučílec  -lca [lc in c] m (-) knjiž. kdor muči samega sebe: duševnost samomučilcev
  14.      sámomučílen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na samomučenje: njegova samomučilna narava / samomučilno dejanje
  15.      sámomučítelj  -a m (-) knjiž. kdor muči samega sebe: čudaški samomučitelj
  16.      sámomučíteljski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na samomučitelje: njegova samomučiteljska narava / v svojih delih upodablja otroke s skoraj samomučiteljsko trpkostjo
  17.      sámonakladálen  -lna -o prid. (-) teh. ki v nasprotju z napravami svoje vrste naklada sam: preurediti nakladalno napravo v samonakladalno
  18.      sámonamèn  -éna m (- -ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo sebi namen: ta dejavnost ni samonamen, ampak le sredstvo / v samonamen umetnosti ni verjel / samonamen pesništva je notranja izpoved
  19.      sámonapajálnik  -a m (-) agr. napajalnik, v katerega priteka voda ob pritisku z gobcem avtomatično: modernizirati hlev s samonapajalniki
  20.      sámonasláda  -e ž (-) knjiž. naslada nad samim seboj: on hoče le samonaslado in srečo
  21.      sámonastájanje  -a s (-ā) knjiž. nastajanje sámo od sebe: po tej teoriji je takrat prenehal proces samonastajanja organskih snovi iz neorganskih
  22.      sámonastánek  -nka m (-) knjiž. nastanek sam od sebe: hipoteza o samonastanku življenja
  23.      sámonavijálec  -lca [lc in c] m (-) obrt. drog z vzmetjo za avtomatično navijanje platnene zavese
  24.      sámonegácija  -e ž (-á) filoz., po Heglu negacija pojava, ki jo povzroči pojav sam: samonegacija humanizma
  25.      sámonémški  -a -o prid. (-ẹ́) zastar. ki je samo v nemškem jeziku: napisi so bili samonemški / samonemške šole

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA