Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Sam (551-575)
- posámen -mna -o prid. (ȃ) zastar. posamezen: slišati je bilo posamne glasove ♪
- posámez prisl. (ȃ) knjiž. posamič: kozorogi se pasejo ponavadi v čredi, redko posamez / kliči vsakega posamez posebej, zase ♪
- posámezen -zna -o prid. (ȃ) mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posamezni cveti, plodovi; posamezni deli stavbe; slišal je vsak posamezen glas / celice so posamezne ali v skupkih / posamezni in skupni grobovi / knjigo bere po posameznih delih // mn. ki zajema manjše število oseb ali stvari iz določene vrste: posamezni člani se s predlogom niso strinjali; posamezne vrste blaga so hitro pošle; specializacije na posameznih področjih elektronike / posamezni ljudje so bili nezadovoljni posamezniki ♦ meteor. popoldne so možne posamezne nevihte posámezno prisl.:
prihajali so posamezno in v skupinah; sam.: sklepanje iz splošnega na posamezno ♪
- posámeznica -e ž (ȃ) ženska oblika od posameznik: posamezniki in posameznice / prvenstvo, tekmovanje posameznic ♪
- posámeznik -a m (ȃ) vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posameznik tega ne zmore; le malokateri posameznik ga posluša; poznati delo, življenje posameznika; posameznik in družba / vsak posameznik je zanimiv / naloge, ki jih opravljajo posamezniki; delati, govoriti s posamezniki; genialni posamezniki ♦ šport. med posamezniki vodi naš najboljši atlet ♪
- posámeznikov -a -o (ȃ) pridevnik od posameznik: posameznikovo delo, obnašanje; to je družbeno in posameznikovo zlo ♪
- posámeznost -i ž (ȃ) 1. kar je mišljeno, obravnavano izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: predstavil jim je posameznosti in celoto / predstava je nova in živa v vseh posameznostih 2. lastnost, značilnost posameznega: človekova posameznost; posameznost stvari ♪
- posámič prisl. (ȃ) izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot: učenci naj najprej berejo posamič, potem pa skupno; gostje prihajajo posamič ali v skupinah; vstopajte posamič po eden / če so bile veje pretežke, sta jih vlačila posamič vsako zase / redko vsako jajce zavij posamič posebej, zase ♪
- posámičen -čna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na posameznika: posamična in kolektivna pooblastila ♦ agr. posamično kmetijsko gospodarstvo individualno kmetijsko gospodarstvo; ped. posamični pouk individualni pouk 2. posamezen: rastlina s posamičnimi cveti / rad opazuje posamične oblake / meje posamičnih znanstvenih disciplin posámično prisl.: posamično obešena kolesa; zasliševali so jih posamično in v skupinah ♪
- posámičnik -a m (ȃ) knjiž. posameznik: opomin je bil namenjen vsem, ne samo nekaterim posamičnikom ♪
- posámičnost -i ž (ȃ) posameznost: pred njim je oživela vsaka posamičnost / posamičnost stvari ♪
- posámnik -a m (ȃ) zastar. posameznik: družba ni samo vsota posamnikov ♪
- posamostáliti -im dov. (ā ȃ) lingv. dati besedi, ki ni samostalniška, samostalniške lastnosti: posamostaliti pridevnik posamostáljen -a -o: posamostaljeni izrazi ♪
- posamotáriti -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo postane samotarski: razmere so ga posamotarile; po moževi smrti se je posamotarila / po napornem delu rad posamotari je rad krajši čas sam ♪
- presám -a -o prid. (ȃ á) knjiž., ekspr. zelo sam, osamljen: počutil se je presamega ♪
- presamévati -am dov. in nedov. (ẹ́) v samevanju prebiti, preživeti: presamevala je sobotne in nedeljske večere / ekspr. zaradi svoje bolezni mnogo presameva sameva ♪
- presamotáriti -im dov. (á ȃ) v samotarjenju prebiti, preživeti: bala se je, da bo morala starost presamotariti / ekspr. kot otrok je mnogo presamotaril samotaril ♪
- presamôten -tna -o prid. (ó) preveč samoten: presamotna in prevelika hiša / presamoten kraj / ekspr. presamoten človek presamôtno prisl.: presamotno živeti / v povedni rabi tukaj je presamotno ♪
- presamozavésten -tna -o prid. (ẹ̄) preveč samozavesten: presamozavesten človek / presamozavestno vedenje ♪
- prótisámoupráven -vna -o prid. (ọ̑-ȃ-á) ki je proti samoupravi ali samoupravljanju: protisamoupravno delovanje / birokratsko, protisamoupravno odločanje ♪
- usambárski -a -o prid. (ȃ) vrtn., v zvezi usambarska vijolica sobna rastlina z dolgopecljatimi dlakavimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih; sanpavlija: gojiti usambarske vijolice ♪
- vícešampión -a m (ȋ-ọ̑) publ. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže drugo mesto: postati vicešampion / vicešampion državnega prvenstva ♪
- á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse ◊ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije ◊ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani ♪
- a vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice ♪
- abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano; abonirati se v gledališču aboníran -a -o: aboniran je samo v Drami ♪
426 451 476 501 526 551 576 601 626 651