Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sam (4.053-4.077)


  1.      prebírek  -rka m (ȋ) izbirek: dobil je samo še prebirek ♪
  2.      prebíti 2 -bíjem dov., stil. prebóm (í ȋ, ọ̄) 1. biti, ostati kje določen čas: ni se odločil, kje naj prebije počitnice; vsak večer je prebil na sestankih; noč je prebil pri prijatelju; mladost je prebil v domači vasi preživel // s prislovnim določilom biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: noč je prebil v velikem strahu; večji del življenja je prebila v revščini // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: v taborišču so prebili težke dni; prebil je hudo preizkušnjo 2. nav. ekspr. prenesti, zdržati: težko je prebil ločitev od staršev; mislil je, da ne more prebiti brez nje; človek prebije več, kakor misli / te sramote ne prebijem / brez prtičkov bomo že prebili shajali // prestati, pretrpeti: pod njegovo oblastjo so ljudje mnogo prebili ● star. bolnica je prebila je umrla; knjiž. z njo se ne da prebiti se je ne da prenašati, trpeti prebít -a -o: vstati po prebiti pljučnici; na Dunaju prebita leta; na obrazu se ji pozna prebito trpljenje ♪
  3.      prebòd  -ôda tudi -óda m (ȍ ó, ọ́) glagolnik od prebosti: prebod blaga, papirja; prebod mehurja, žulja; prebod z iglo ◊ filat. prebod ločna črta na poli znamk, narejena s strojnim natrganjem; črtasti, pikčasti, žagasti prebod; geom. prebod ravnine s premico; med. prebod srca prebod srca, da se ugotovi, ali gre za dejansko ali samo navidezno smrt; metal. prebod peči izdelava odprtine v peč, da lahko izteče iz nje talina ♪
  4.      prebójen  -jna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na preboj: prebojna moč krogle, samokresa / ta zid ni prebojen ● publ. reklama je dosegla prebojen uspeh zelo velik ◊ elektr. prebojna napetost napetost, potrebna, da nastane preboj med dvema prevodnikoma; prebojna trdnost lastnost dielektrika, da se upira preboju; prebojno razelektrenje; les. prebojna trdnost lesa; voj. prebojna krogla težja krogla z močnejšo jekleno konico ♪
  5.      prebudíti  -ím dov., prebúdil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo buden: prebudilo ga je glasno govorjenje; prebuditi otroka; prebudil se je in prižgal luč; prebudil se je šele doma / prebudil se je žejen; pren. pomlad je prebudila travnike // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebudil ga je iz kratkega dremeža; ne smeš ga prebuditi iz globokega spanja / skušal jo je prebuditi iz nezavesti / prebuditi iz otopelosti, zamišljenosti // knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: trudil se je, da bi prebudil delavske množice; prebuditi narod 2. ekspr. povzročiti, da kaj nastane: prebuditi ljubezen; materinski čut se ji je le počasi prebudil / znal je prebuditi radovednost / pogovor je prebudil v njem narodno zavest prebudíti se pesn. poroditi se, nastati: dan se je že prebudil prebujèn -êna -o: narodno prebujeni ljudje; otrok še ni popolnoma prebujen; komaj prebujeno jutro ♪
  6.      prebújati  -am nedov. (ú) 1. povzročati, da postaja kdo buden: rahlo je prebujala otroka; počasi se je prebujal // v zvezi z iz povzročati prenehavanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebujal ga je iz globokega spanja / prebujati iz nezavesti / skušal ga je prebujati iz zamišljenosti // knjiž. delati, povzročati, da kdo kaj spoznava, se česa zaveda: prebujati delavske množice; narod se je takrat začel prebujati 2. ekspr. povzročati, da kaj nastane: prebujati ljubezen; v njej se je prebujal materinski čut / znal je prebujati zanimanje prebújati se pesn. porajati se, nastajati: dan, pomlad se že prebuja prebujajóč -a -e: prebujajoči se dan; prebujajoče se slovenstvo ♪
  7.      precéj  in precèj prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža veliko količino, mero a) s samostalnikom: precej časa bo treba čakati; denarja bo še precej ostalo; zbralo se je precej ljudi; zadeve se je lotil s precej poguma; imam precej upanja na uspeh; elipt.: do tja je še precej dolga pot; precej je priženil večje premoženje / s samostalniško rabljenim pridevnikom sinova imata precej skupnega b) z glagolom: danes je precej govoril; kar precej je pojedel; tvoj nasvet mi je precej pomagal c) s prislovom: do doma je precej daleč; hiša stoji precej visoko 2. izraža a) visoko stopnjo: položaj je precej jasen; precej redka žival; navada je precej ukoreninjena / prihaja precej zgodaj / danes je precej mraz / delo so ji precej olajšali; položaj se je precej spremenil / pri primerniku: precej lažji, večji; precej bolj divji / v njem je precej fantasta b) rahlo omejitev: kraj se mi zdi precej znan ● pog. v botaniki je precej doma se razume nanjo, jo pozna; ta bolezen je tam precej doma je razširjena; pog. možakar je precej pri denarju ga ima dosti; pog. ali si vse te knjige prebral? Precej vse skoraj vse ♪
  8.      precèp  -épa m (ȅ ẹ́) 1. na enem koncu preklana palica, navadno za lovljenje kač, rakov: narediti, uporabljati precep / loviti s precepom ∙ cepljenje v precep pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage ♦ vet. lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji 2. kraj, prostor med dvema navadno zapirajočima se krakoma česa: okno je stisnilo zaveso v precep / kača ni mogla uiti iz precepa; zagozdil se je v skalni precep 3. orodje s čeljustma, ki se z vretenom stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmeta pri obdelavi; primež: dati desko, ključ v precep 4. ekspr., s predlogom položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče: zaradi te izjave ga je dobil v precep; priti, ujeti se v precep; imeti koga v precepu / biti v precepu ne moči, znati se odločiti; biti v težkem položaju ♪
  9.      precépljati  -am nedov. (ẹ́) večkrat precepiti, cepiti: spomladi je prihajal v sadovnjak in precepljal posamezna drevesa; pren., knjiž. gojitelji slovenske besede so precepljali divje veje z novimi cepiči ♪
  10.      prečastít  -a -o prid. (ȋ) star. spoštovan, cenjen: zbrala se je vsa prečastita duhovščina; družba prečastitih gospa / kot pristavek za duhovnika prečastiti gospod; sam.: govoril sem s prečastitim z duhovnikom ♪
  11.      prečuméti  -ím dov. (ẹ́ í) prečemeti: zimski dan je prečumel za pečjo / tedne je prečumel v sobi in bral prebil, preživel / bolnik noči ni prespal, ampak samo prečumel ♪
  12.      predájati  -am nedov. (ȃ) 1. knjiž. izročati, dajati: prijazno jim je predajala šopke / predajati prtljago garderoberju / ta opravek predajam tebi prepuščam / predajati znanje učencem 2. knjiž. pripovedovati, sporočati: predajati taborniška doživetja mlajšim; pesmi so se predajale od rodu do rodu ● publ. predajati besedo drugemu diskutantu prepuščati, dajati; zastar. pridelke so težko predajali prodajali predájati se 1. prenehavati se bojevati in prihajati pod oblast nasprotnikov: ko je izbruhnil požar, so se branilci začeli predajati; neradi so se predajali in odlagali orožje vdajali 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža, da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: predajati se branju, sanjarjenju, slikanju / elipt. predajati se glasbi 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje osebka, kot ga določa samostalnik: predajati se bolečinam; predajati se navdušenju, veselju, žalosti 4. ljubezensko se (popolnoma) prepuščati partnerju: dekleta se predajajo fantom; predajala se je drugim moškim ● čutil je, da se mu plesalka popolnoma predaja prepušča; publ. predajati se soncu uživati v sončenju, sončiti se ♪
  13.      predál  -a m (ȃ) 1. škatli podoben del v kosu pohištva, ki se da izvleči: odpreti, zapreti predal; vzeti iz predala; zložiti v predal; iskati po predalu; globok, skriven predal; spodnji predal v predalniku; pisalna miza s predali / ročaji za predale // prostorsko ločen, omejen del česa; predelek: razdeliti skrinjo v dva predala; skrivni predali v kovčku; torbica s predaloma; pren. skriti predali srca 2. nar. visoka, zgoraj odprta naprava iz desk za shranjevanje žita: stresati žito v predale / veseliti se polnih predalov v kašči 3. nav. mn., zastar. rubrika, stolpec: polniti predale lista s pesmicami; napadi v predalih dnevnikov ● publ. ob tem dogodku so obtožbo spet potegnili iz predala so jo začeli spet obravnavati; ekspr. vsako stvar postavi, uvrsti v svoj predal postavi, uvrsti v kako skupino glede na enake ali podobne lastnosti; ekspr. njega ni mogoče spraviti v noben predal zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino; ekspr. roman je obležal v urednikovem predalu ni bil objavljen; ekspr. urednikovi predali so bili prazni ni imel gradiva za objavo ◊ bot. pretini delijo plodnico v predale; les. angleški predal z nižjo sprednjo stranico; ptt poštni predal [p. p.] zaklenjena, navadno omarici podobna priprava v poštnem poslopju za spravljanje pošiljk, ki jih naslovnik sam prevzame ♪
  14.      predáti  -dám dov., 2. mn. predáste in predáte; predál (á) 1. knjiž. izročiti, dati: predati rože z levo roko / predati knjigo kupcu / predati posestvo sinu / predati tatu miličnikom / premaganci so morali predati orožje / predati stavbo svojemu namenu / predati funkcijo drugemu prepustiti ♦ šport. predati štafetno palico 2. opraviti uradni postopek ob prenehanju opravljanja kake funkcije: predati funkcijo; predati posle / publ. čez pol leta bo predal predsedstvo bo nehal biti predsednik 3. narediti, da pride kaj pod oblast nasprotnikov: zahtevali so, naj jim preda postojanko predáti se 1. prenehati se bojevati in priti pod oblast nasprotnikov: posadka se je predala / publ. bela zastava je pomenila, da se predajo vdajo / publ. rajši bi umrl, kot pa se predal vdal, odnehal // dopustiti, da nastopi odnos (popolne) odvisnosti: čaka, kdaj se mu bo predal / ekspr. predati se strastem prepustiti se 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: predati se delu za ljudstvo; predati se vzgoji otrok / elipt. gostje so se predali jedi in pijači 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja osebka, kot ga določa samostalnik: predati se obupu, žalosti 4. ljubezensko se (popolnoma) prepustiti partnerju: predati se moškemu; s strastjo se predati / na prigovarjanje se mu je predala ● nehal je veslati in se predal toku se prepustil; ekspr. predati se toku, vetru dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. predal se je veselemu trenutku popolnoma je doživljal veselo razpoloženje; ekspr. predati se valovom mestnega življenja začeti brez pomislekov uživati, kar daje mestno življenje predán -a -o 1. deležnik od predati: biti predan vojnemu sodišču; publ. muzej je predan javnosti dostopen za obiskovalce, odprt 2. ki požrtvovalno, nesebično dela za kaj: predani borci; predan komunist; predani in sposobni uradniki / publ. predana žena vdana // ki vsebuje, izraža veliko požrtvovalnost, nesebičnost: služiti s predanim delom socializmu; prisl.: predano se posvečati delu ♪
  15.      predêbel  -éla -o [eu̯] prid. (é ẹ́) preveč debel: predebela knjiga / vleči predebele črte / odbrati predebel krompir / ženska je predebela ● ekspr. ta je pa le predebela ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna predebélo prisl.: predebelo rezati; sam.: ekspr. večkrat je povedal kakšno predebelo ♪
  16.      prédec  -dca m (ẹ̑) zastar. predilec: bil je samo ubog predec; predec bombaža ♪
  17.      predélek  -lka m (ẹ̑) 1. ločen, ograjen prostor: nizke stene ločijo predelke v svinjaku; dati vsako žival v svoj predelek; s premičnimi pregradami spreminjati velikost predelkov // prostorsko ločen, omejen del česa: predelka bisage; predelki v denarnici, torbici; polica s štirimi predelki 2. redko oddelek, kupe: voziti se sam v predelku 3. redko rubrika: leposlovni predelek časopisa / predelki ladijskega dnevnika ● redko razdeliti štrene na več predelkov pramenov ♪
  18.      prèdfílm  -a m (ȅ-í) kratek, vsebinsko samostojen film, ki se predvaja pred celovečernim filmom: predfilm o škodljivosti alkohola / reklamni predfilm / v predfilmu smo gledali otroško risanko ♪
  19.      prêdlog  -óga m (é ọ́) 1. kar se komu reče, izrazi z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči: sprejeti, umakniti, utemeljiti predlog; predlog za odlikovanje; predlog, da bi se vdali, so zavrnili; privoliti v predlog; biti za predlog / dati predlog na glasovanje / pismeni, ustni predlog / izročiti, raztrgati predlog list s takim besedilom ♦ jur. spreminjevalni predlog s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog 2. lingv. nepregibna beseda, ki izraža odnose med besedami stavka: predlog brez se veže z rodilnikom / nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji ♪
  20.      predméten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na predmet: predmetno gradivo hranijo v muzeju ♦ fot. predmetna razdalja oddaljenost predmeta od objektiva; lingv. predmetni odvisnik odvisni stavek, ki izraža predmet dejanja nadrednega stavka; šol. predmetni pouk pouk, pri katerem poučuje posamezen predmet predmetni učitelj; predmetni učitelj učitelj, ki poučuje posamezen predmet in je zanj posebej usposobljen; kdor je diplomiral na pedagoški akademiji 2. ki obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja: predmetni pojavi; predmetni svet; predmetna stvarnost // ki izhaja iz čutnega, snovnega sveta zunaj osebka: ugotavljali so predmetne motive njegovega pesništva; vezniške besede nimajo svojega predmetnega pomena; predmetno mišljenje / človekova predmetna dejavnost predmétno prisl.: predmetno doživljati ♪
  21.      prèdnaglásen  -sna -o prid. (ȅ-ā) lingv. ki je pred naglasom: prednaglasni samoglasnik / prednaglasni zlogi ♪
  22.      prednášanje  -a s (ȃ) glagolnik od prednašati: v prednašanju skladbe pogrešamo izdelanosti; nazorno prednašanje; način prednašanja ♪
  23.      prédnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prednik: neka njena davna prednica je bila Francozinja / prednice današnjih dvoživk / ni hotela nadaljevati dela svoje prednice 2. rel. predstojnica samostana: postavili so jo za prednico / samostanska prednica / sestra prednica ♪
  24.      prédnjejezíčen  -čna -o prid. (ẹ̑-ȋ) lingv. ki se tvori s sprednjo jezično ploskvijo: prednjejezični samoglasnik ♪
  25.      prédnost  -i ž (ẹ́) 1. kar omogoča poseben, boljši položaj ali položaj česa, koga pred čim, kom drugim a) glede na možnost za uresničitev česa: moštvo je imelo to prednost, da je igralo pred domačimi gledalci; obdržati prednost na področju kulture; uveljaviti prednost / prišel je prvi, zato ima prednost pri postrežbi bo prvi postrežen; prednost pri razpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom; imeti prednost pri sprejemanju v dijaški dom / pri vstopanju ji je dal prednost omogočil ji je, da je vstopila prva; na tej cesti imajo vozila prednost pravico, da jo pri križanju s stransko cesto prevozijo brez ustavljanja; v križišču cest istega reda ima voznik na skrajni desni prednost pravico, da prvi prevozi križišče / uživati prednosti b) glede na vrednost, pomen, ki se mu pripisuje: določili so, katere ceste bodo imele prednost pri obnavljanju / dati prednost graditvi bazične industrije; dajati komu neupravičeno prednost; ekspr. dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo c) glede na časovno oddaljenost: roparji so imeli več ur prednosti pred zasledovalci / časovna prednost 2. šport. boljši (začetni) položaj pri tekmovanju: obdržati prednost; prvi kolesar si je pridobil precejšnjo prednost pred glavnino; tekmovalec si je zagotovil odločilno prednost / povišati prednost za deset točk; polčas se je končal z dvema goloma prednosti za domače moštvo / sodnik je upošteval prednost, in ni dosodil prekrška pri igrah z žogo dejstvo, da lahko ovirani igralec uspešno zaključi akcijo 3. nav. ekspr., navadno s prilastkom dobra, zaželena lastnost: hiša ima to prednost, da stoji na samem; oznanjal je prednosti razstavljenega blaga; prednosti sodobnega pohištva / primerjali so prednosti in pomanjkljivosti različnih kandidatov ◊ avt. vozila s prednostjo vozila prve pomoči, gasilske službe, organov za notranje zadeve ali Jugoslovanske ljudske armade, kadar so na nujni vožnji ♪

   3.928 3.953 3.978 4.003 4.028 4.053 4.078 4.103 4.128 4.153  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA