Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sam (378-402)



  1.      sámoumljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. samoumeven: to je samoumljiva stvar
  2.      sámouníčenje  -a s (-) uničenje samega sebe: želja po samouničenju / samouničenje človeka / razcepljenost v malem narodu vodi do samouničenja; preprečiti samouničenje človeštva / knjiž. samouničenje morale propad
  3.      sámouničeválen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na samouničevanje: samouničevalni nagibi; brezizhodnost položaja ga je vodila k uničevalnim in samouničevalnim dejanjem / to bi bila samouničevalna vojna
  4.      sámouničevánje  -a s (-) uničevanje samega sebe: v njem je bila strast po samouničevanju; samozanikanje in samouničevanje / v požrtvovalnosti je šel do samouničevanja
  5.      samouničeváti se  -újem se nedov.) knjiž. uničevati samega sebe: s tem se le samouničujemo samouničujóč se -a -e: samouničujoč se s pijančevanjem, je zgodaj umrl
  6.      sámouníčiti se  -im se dov. (-) knjiž. uničiti samega sebe: grozi nevarnost, da se bo človeštvo samouničilo
  7.      sámoupráva  -e ž (-) 1. samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države: imeti, izgubiti samoupravo / mestna samouprava // knjiž. neodvisnost, samostojnost: samouprava narodov glede jezika, šol 2. samoupravljanje: naša družbena ureditev sloni na samoupravi; občanova pravica do samouprave / samouprava delovnih organizacij
  8.      sámoupráven  -vna -o prid. (-á) nanašajoč se na samoupravo ali samoupravljanje: a) samoupravno ozemlje / samoupravna enota b) samoupravni odnosi; samoupravne pravice občanov; samoupravna načela; samoupravno odločanje / samoupravni položaj delovnega človeka; samoupravni razvoj naše družbe / samoupravna organizacija; samoupravna ureditev socialistične države / samoupravni splošni akti akti, ki na splošno urejajo družbenogospodarske in druge samoupravne odnose; samoupravni organ oseba ali telo, kateremu je po predpisih, statutu ali z drugim splošnim aktom zaupano neposredno upravljanje; samoupravni sporazum samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z ustavo in zakonom urejajo družbenogospodarski in drugi samoupravni odnosi; samoupravna interesna skupnost skupnost, v kateri delovni ljudje določene dejavnosti in uporabniki te dejavnosti usklajujejo skupne interese; samoupravno dogovarjanje ◊ jur. samoupravna sodišča sodišča, ki se ustanovijo s samoupravnim aktom sámouprávno prisl.: samoupravno odločati; samoupravno urejati medsebojna razmerja
  9.      sámoupravljálen  -lna -o prid. (-) knjiž. samoupraven, samoupravljavski: uveljavljanje samoupravljalnih funkcij / samoupravljalni sistem / samoupravljalna družba
  10.      sámouprávljanje  -a s (-á) samostojno neposredno ali posredno odločanje članov delovne ali kake druge skupnosti pri upravljanju skupnih zadev: uresničevati samoupravljanje; pravica samoupravljanja, do samoupravljanja / socializem temelji na samoupravljanju; socialistično samoupravljanje; samoupravljanje v organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti / delavsko samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije; družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; organ samoupravljanja samoupravni organ / samoupravljanje učencev ♦ jur. družbeni pravobranilec samoupravljanja organ družbene skupnosti, ki skrbi za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine; šol. samoupravljanje s temelji marksizma učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove samoupravljanja in marksizma
  11.      sámouprávljati  -am nedov. (-á) kot član delovne ali kake druge skupnosti samostojno neposredno ali posredno odločati pri upravljanju skupnih zadev: uspešno samoupravljati sámoupravljajóč -a -e: samoupravljajoča se družba
  12.      sámoupravljávec  -vca m (-) kdor kot član delovne ali kake druge skupnosti samostojno neposredno ali posredno odloča pri upravljanju skupnih zadev: dolžnosti in pravice samoupravljavcev / zbor samoupravljavcev
  13.      sámoupravljávski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na samoupravljavce ali samoupravljanje: samoupravljavske dolžnosti, funkcije; samoupravljavske pravice / samoupravljavska aktivnost delavcev
  14.      sámouprávnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost samoupravnega: samoupravnost občine / samoupravnost kolektiva, gospodarske organizacije / bistvo krajevnih skupnosti je v njihovi samoupravnosti / gospodarska samoupravnost
  15.      sámouresníčenje  -a s (-) knjiž. uresničenje samega sebe, svojih idej: ustvarjalno delo je zanj samouresničenje
  16.      sámouresničevánje  -a s (-) glagolnik od samouresničevati se: možnost samouresničevanja; samopotrjevanje in samouresničevanje / odločiti se za narodno samouresničevanje; samouresničevanje človeštva
  17.      sámouresničeváti se  -újem se nedov. (-) knjiž. uresničevati samega sebe, svoje ideje: s športno dejavnostjo se človek bolj skladno samouresničuje / narodno se samouresničevati
  18.      sámouresničítev  -tve ž (-) knjiž. uresničitev samega sebe, svojih idej: doseči samouresničitev; človekova samoopredelitev in samouresničitev
  19.      sámousmíljenje  -a s (-) knjiž. dejstvo, da se kdo smili samemu sebi: od jeze in samousmiljenja je začela jokati
  20.      samoúški  -a -o prid. () nanašajoč se na samouke ali samouštvo: samouški slikarji / tako je risal v svoji mladostni, samouški dobi samoúško prisl.: delati samouško; povest je pisana samouško
  21.      samoúštvo  -a s () knjiž. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: na svoje samouštvo je bila vedno ponosna / obrtno samouštvo; samouštvo ljudske umetnosti
  22.      sámoutrjevánje  -a s (-) knjiž. utrjevanje samega sebe: samoutrjevanje in samoobvladovanje
  23.      sámouveljávljanje  -a s (-á) uveljavljanje samega sebe: gre za njegovo samouveljavljanje pred ljudmi; želja po samouveljavljanju / družbeno samouveljavljanje; samouveljavljanje malega naroda
  24.      sámouvérjenost  -i ž (-ẹ̑) publ. dejstvo, da je kdo prepričan, da misli, ravna prav: samouverjenost in samozadovoljstvo
  25.      samovánje  -a s () star. samevanje: bati se samovanja ∙ zastar. to je bila vesela stran samovanja samskega življenja

   253 278 303 328 353 378 403 428 453 478  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA