Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sam (278-302)



  1.      sámoreprodúkcija  -e ž (-ú) knjiž. reprodukcija samega sebe: samoobnavljanje in samoreprodukcija organizma
  2.      sámoreševálec  -lca [c in lc] m (-) teh. maska, ki za krajši čas varuje dihalne organe pred strupenimi plini: rudarji so opremljeni s samoreševalci
  3.      samorézen  -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) teh., v zvezi samorezni vijak vijak, ki si ob privijanju, zavijanju, navadno v pločevino, sam vreže, zareže utor
  4.      samorôčen  in samoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) zastar. lastnoročen: samoročne opombe samorôčno in samoróčno prislov od samoročen: samoročno napisana oporoka // sam, brez tuje pomoči: samoročno ga je želel premagati
  5.      samoródek  -dka m (ọ̑) min. kepa samorodne rude: zlati samorodek; samorodek platine
  6.      samoróden  -dna -o prid. (ọ̄) 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorodna rastlina; samorodno drevo ♦ agr. samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; samorodno vino vino iz grozdja samorodne trte 2. knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samorodna kultura naroda // izviren, originalen: samorodne ideje 3. min. ki se dobi v naravi in je skoraj brez primesi: samorodno srebro, zlato, železo; samorodno žveplo ● knjiž. samorodni prebivalci in priseljenci avtohtoni prebivalci samoródno prisl.: rasti samorodno po gozdovih
  7.      samoródnica  -e ž (ọ̑) agr. križanka ameriške in evropske trte: gojiti samorodnico / trta samorodnica // vino iz grozdja te trte: primešati cvičku samorodnico
  8.      samoródnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost samorodnega: samorodnost nekaterih dreves / knjiž. samorodnost ljudstva avtohtonostmin. samorodnost zlata
  9.      samoróg  -a m (ọ̑) 1. konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu: zgodbe o samorogih; grb s samorogom v sredi 2. zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga, Monodon monoceros: samorog in kašelot
  10.      samorók  -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima samo eno roko: samorok tako delo težko opravlja
  11.      samorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima samo eno roko: samorok berač
  12.      samorókec  -kca m (ọ̑) knjiž., ekspr. kdor ima samo eno roko: samorokec ti ne bo dosti pomagal
  13.      samosében  tudi samosêben -bna -o prid. (ẹ̑; ē) knjiž., redko lasten, oseben: k temu ga je privedla samosebna pohlepnost / samosebno zatajevanje
  14.      samosévec  -vca m (ẹ̑) samosevna rastlina, samosevno drevo: to drevo je samosevec; vmes je bilo več samosevcev / krompir samosevec
  15.      samoséven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki (z)raste, ne da bi ga posejal človek: samosevni bori; samosevna rastlina; samosevno drevo
  16.      samosévka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od samosevec: gojene rastline in samosevke / konoplja samosevka; pren., knjiž. tudi oni so imeli svojo kulturo, kulturo samosevko
  17.      sámosežíg  -a m (-) sežig samega sebe: s samosežigom opozoriti svet na krivice; samosežig kot protestno dejanje / samomor s samosežigom
  18.      samosílen  -lna -o prid. () star. samodržen, tiranski: samosilen vladar // oblasten, samovoljen: samosilen gospodar samosílno prisl.: samosilno vladati
  19.      samosílje  -a s () zastar. samodrštvo, tiranstvo: boriti se proti samosilju vladarjev
  20.      samosílnež  -a m () knjiž., ekspr. oblasten, samovoljen človek: bali so se tega samosilneža
  21.      samosílnica  -e ž () ženska oblika od samosilnik: ta plemiška samosilnica
  22.      samosílnik  -a m () star. samodržec, tiran: kot vladar je bil samosilnik; boriti se proti samosilnikom // oblasten, samovoljen človek: starejši brat je bil samosilnik; tega samosilnika so se vsi bali
  23.      samosílniški  -a -o prid. () star. samodrški, tiranski: samosilniški vladar // oblasten, samovoljen: doma je bil samosilniški / samosilniško ravnanje
  24.      samosílništvo  -a s () star. samodrštvo, tiranstvo: carsko samosilništvo; samosilništvo vladarja // oblastno, samovoljno ravnanje: dolžiti koga samosilništva in nezvestobe; gospodarjevo samosilništvo
  25.      samosílnost  -i ž () star. samodrštvo, tiranstvo: samosilnost vladarja // oblastno, samovoljno ravnanje: vse izkorišča s svojo samosilnostjo

   153 178 203 228 253 278 303 328 353 378  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA