Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Sam (126-150)


  1.      sámolepílen  -lna -o prid. (ȃ-ȋ) prevlečen z lepilom, ki deluje brez ovlaženja: samolepilni trak; samolepilna nalepka; samolepilne tapete ♪
  2.      sámolepljív  -a -o prid. (ȃ-ȋ ȃ-í) samolepilen: ta trak je samolepljiv / samolepljive tapete ♪
  3.      samolét  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) navadno v zvezi preproga samoleta, v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; leteča preproga: preproga samoleta bi me prenesla, kamor bi želel ♪
  4.      samoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki pretirano vrednoti samega sebe: samoljubni in domišljavi ljudje; fant je zelo samoljuben / odgovoril je s samoljubnim nasmehom // zastar. sebičen: pohlepen in samoljuben človek / samoljubni nameni samoljúbno prisl.: samoljubno se nasmehniti; ravnal je zelo samoljubno ♪
  5.      samoljúbje  -a s (ȗ) pretirano vrednotenje samega sebe: samoljubje ga je zaslepilo; s tem je žalila njegovo samoljubje; ekspr. užaljeno samoljubje / v svojem samoljubju se je ob tej pohvali čutila polaskano ♪
  6.      samoljúbnež  -a m (ȗ) ekspr. samoljuben človek: častiželjen samoljubnež ♪
  7.      samoljúbnost  -i ž (ú) lastnost samoljubnega človeka: njena samoljubnost ga je odbijala / hvala je njegovi samoljubnosti ugajala ♪
  8.      sámomasáža  -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. masaža samega sebe: pomagati si s samomasažo ♪
  9.      sámomát  -a m (ȃ-ȃ) šah. mat pri problemskem šahu, kjer mora igralec igrati tako, da ga nasprotnik matira: samomat v šestih potezah ♪
  10.      samomòr  -ôra m (ȍ ó) dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt: samomor se ni posrečil; narediti samomor; fingiran samomor; samomor zaradi nesrečne ljubezni, neuspeha v šoli; samomor z obešenjem, strelom, utopitvijo / to je bil primer skupinskega samomora kitov // ekspr., navadno s prilastkom dejanje, s katerim se posredno povzroči propad česa: to bi bil duševni, kulturni, narodni samomor / mamila vodijo mlade v tihi samomor ♪
  11.      samomorílec  -lca [u̯c] m (ȋ) kdor naredi, poskusi narediti samomor: rešiti samomorilca; med samomorilci je več mladoletnikov ♪
  12.      samomorílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na samomor: premagati samomorilne misli / samomorilni poskus / to je samomorilna politika ∙ ekspr. ta samomorilni dolgčas nedeljskih popoldnevov zelo velik; ekspr. to, kar počneš, je samomorilno zelo nevarno ♪
  13.      samomorílka  -e [u̯k] ž (ȋ) ženska, ki naredi, poskusi narediti samomor: reka je naplavila truplo samomorilke ♪
  14.      samomorílnost  -i ž (ȋ) pojav ali dejstvo, da kdo naredi samomor: naraščanje, upadanje samomorilnosti ♪
  15.      samomorílski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȋ) nanašajoč se na samomorilce ali samomor: samomorilske skupine mladih ljudi / samomorilske misli; samomorilsko nagnjenje ∙ ekspr. to je samomorilska hitrost zelo nevarna samomorílsko prisl.: bil je obupan in samomorilsko razpoložen ♪
  16.      samomorílstvo  -a [u̯s in ls] s (ȋ) pojav ali dejstvo, da kdo naredi samomor: naraščanje samomorilstva ♪
  17.      samomórstvo  -a s (ọ̑) zastar. samomorilstvo: ta kriza se kaže v pesimizmu in samomorstvu ♪
  18.      sámomúčenje  -a s (ȃ-ū) knjiž. mučenje samega sebe: duševno, telesno samomučenje; njegovo pretirano samomučenje in obtoževanje ♪
  19.      sámomučílec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ-ȋ) knjiž. kdor muči samega sebe: duševnost samomučilcev ♪
  20.      sámomučílen  -lna -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samomučenje: njegova samomučilna narava / samomučilno dejanje ♪
  21.      sámomučítelj  -a m (ȃ-ȋ) knjiž. kdor muči samega sebe: čudaški samomučitelj ♪
  22.      sámomučíteljski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samomučitelje: njegova samomučiteljska narava / v svojih delih upodablja otroke s skoraj samomučiteljsko trpkostjo ♪
  23.      sámonakladálen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) teh. ki v nasprotju z napravami svoje vrste naklada sam: preurediti nakladalno napravo v samonakladalno ♪
  24.      sámonamèn  -éna m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo sebi namen: ta dejavnost ni samonamen, ampak le sredstvo / v samonamen umetnosti ni verjel / samonamen pesništva je notranja izpoved ♪
  25.      sámonapajálnik  -a m (ȃ-ȃ) agr. napajalnik, v katerega priteka voda ob pritisku z gobcem avtomatično: modernizirati hlev s samonapajalniki ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA