Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

STOP (776-800)


  1.      fotográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fotografiranje ali fotografijo: turisti s fotografskimi aparati; satelit so opremili z zelo občutljivimi fotografskimi kamerami / fotografski papir papir, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; vstaviti novo fotografsko ploščo / fotografski atelje; fotografska temnica / fotografski posnetek / fotografski postopek / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem / fotografski arhiv fotográfsko prisl.: svoja opažanja je fotografsko dokumentiral ♪
  2.      fótokópija  -e ž (ọ̑-ọ́) kopija, izdelana s fotografskim postopkom: fotokopija dokumenta, originalnega teksta; zbornik fotokopij ♪
  3.      fotokrómen  -mna -o prid. (ọ̑) fiz., kem. ki spreminja svojo barvo pri različnih stopnjah osvetlitve: fotokromni materiali; fotokromno steklo ♪
  4.      fótomeháničen  -čna -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na fotomehaniko: fotomehanični postopek / fotomehanična reprodukcija fótomehánično prisl.: fotomehanično delovati ♪
  5.      fótorobót  -a m (ọ̑-ọ̑) slika iskane osebe, navadno prestopnika, narejena po opisih, pričevanjih: policija je objavila fotorobot napadalca ♪
  6.      frákcijski  in frakcíjski -a -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na frakcijo: frakcijski boj; frakcijska skupina v stranki / izbrati člane na podlagi frakcijskega zastopstva v parlamentu / frakcijski premer zrna ♪
  7.      frakcionírati  -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. postopno ločevati tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vrelišč ali različne topnosti: frakcionirati nafto frakcioníran -a -o 1. deležnik od frakcionirati: frakcionirana destilacija, kristalizacija 2. med. opravljen v presledkih, obrokih: frakcionirano črpanje želodčnega soka ♪
  8.      frčáti  -ím nedov. (á í) ekspr. 1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku // letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani odletavale; listi že frčijo iz knjige se trgajo, odpadajo / dekleta so frčala iz ene sobe v drugo tekala 2. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): to je pa že tak prestopek, da bo frčal // žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: kdor ne zna formul, bo frčal; pri vsakem izpitu je vsaj enkrat frčal 3. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: premlada je še, da bi frčala / frči za njim ♪
  9.      fregáta  -e ž (ȃ) voj. vojna ladja, oborožena z lahko artilerijo za zaščito konvojev: konvoj je imel na razpolago fregato in dva rušilca / kapetan fregate čin, za stopnjo višji od kapetana korvete, ali nosilec tega čina // nekdaj manjša trijamborna vojna ladja, oborožena s topovi ♪
  10.      frléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. nav. ekspr. zibaje se lahkotno letati: metulji frlijo okrog rož / ptič frli čez hišo leti; letaki so frleli po zraku 2. neurejeno izstopati iz celote: lasje mu frlijo na vse strani / obleka mu vsa frli 3. pog., ekspr. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: kmalu bo začel frleti frlèč -éča -e: frleči lasje ♪
  11.      fungírati  -am nedov. (ȋ) publ., navadno v zvezi s kot opravljati kako funkcijo, delovati: fungiral je kot zastopnik društva / umetnostni zgodovinar fungira kot tolmač estetskih zakonov / ljubezenska strast fungira kot osrednje gibalo zgodbe ♪
  12.      g  [gé in gǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, g géja tudi g-ja (ẹ̄; ǝ̏) osma črka slovenske abecede: napiši g; mali g // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči g ◊ muz. enočrtni g peti ton v enočrtni oktavi g neskl. pril. osmi po vrsti: odstavek g ◊ muz. G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; ton g ton na peti stopnji C-durove lestvice; G-dur durov tonovski način z enim višajem; g-mol molov tonovski način z dvema nižajema; šah. kmet na g-liniji v sedmi navpični vrsti z leve strani ♪
  13.      gájba  -e ž (ȃ) 1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo: zbijati gajbe; krompir so zložili v gajbe / kupil je gajbo grozdja 2. star. (ptičja) kletka: ptica se še ni privadila gajbe 3. ekspr. tesen, zaprt prostor: vratar je tičal v stekleni gajbi ob stopnišču ♪
  14.      galántnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost galantnega človeka: galantnost plesalcev / nastopal je s prirojeno galantnostjo / dame so rade poslušale in sprejemale njegove galantnosti dvorljive besede ♪
  15.      garánt  -a m (ā á) redko porok: kot garant podjetja nastopa občina ♪
  16.      generál  -a m (ȃ) 1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabno ∙ ekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristašev ♦ voj. general najvišji generalski čin v Jugoslovanski ljudski armadi; general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala 2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov katoliške cerkve: jezuitski general ♪
  17.      generállájtnant  -a m (ȃ-á) v nekaterih državah čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina ♪
  18.      generálpòdpolkóvnik  -a m (ȃ-ȍ-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina: za komandanta mesta so imenovali nekega generalpodpolkovnika iz glavnega štaba ♪
  19.      generálpolkóvnik  -a m (ȃ-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalpodpolkovnika, ali nosilec tega čina: napredoval je v generalpolkovnika ♪
  20.      generírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati: turizem generira nova delovna mesta ♦ elektr. računalnik generira podatke 2. lingv. tvoriti nove jezikovne enote iz danih jezikovnih enot po določenem postopku: generirati povedi, sintagme ♪
  21.      géotêrmičen  -čna -o prid. (ẹ̑-é) geol. nanašajoč se na temperaturo v notranjosti zemlje: uporaba geotermične energije v praktične namene / geotermična elektrarna / geotermična stopnja globinska razdalja v notranjosti zemlje, v kateri se temperatura spremeni za 1° C ♪
  22.      gésta  -e ž (ẹ̑) 1. gib, navadno z rokami, s katerim se kaj izraža ali poudarja, kretnja: naredil je odločno gesto; gospodovalna, široka, teatralična gesta; prepričeval ga je z živahnimi gestami; sporazumevanje z gestami 2. knjiž. dejanje, ukrep: to je bila plemenita gesta; predsednikov obisk predstavlja prijateljsko gesto; tak postopek imamo za sovražno gesto proti državi; gesta priznanja; ta odločba je humana gesta do delovnega človeka / slabš. to je pri njem le gesta dejanje, preračunano na zunanji učinek ♪
  23.      gíbati  -ljem tudi -am nedov., tudi gibála (ȋ) 1. raba peša delati gibe, premikati se: star je, komaj še giblje; z roko že lahko giblje / ustnice gibljejo, a ne govorijo; preh. veter giblje veje ∙ ekspr. dokler bom gibal, bom jaz gospodar dokler bom živel; pog., ekspr. dokler bo moj mezinec gibal, se to ne bo zgodilo dokler bom imel le malo moči 2. knjiž. povzročati, pospeševati kako dogajanje: ta oseba giblje dejanje drame; poezija giblje vse, kar je v dobi globoko človeško gíbati se 1. premikati se, hoditi: to vozilo se lahko giblje po kopnem in v vodi; gibati se po obodu kroga; gibati se v ravni črti; gibati se z migetalkami // spreminjati položaj: morje se je burno, nemirno gibalo; veje se gibljejo v vetru 2. biti, zadrževati se kje: mnogo se giblje na svežem zraku; gibal se je v visokih krogih pariške družbe; najraje se giblje med mladino // knjiž. biti omejen, postavljen na kako področje: razprava se giblje v družbenopolitični sferi / publ. nezadovoljstvo se giblje v mejah upravičene kritike 3. biti, nastopati v določenem razponu: cene se gibljejo od pet do deset dinarjev za kilogram; proizvodnja jekla se giblje od tisoč do dva tisoč ton letno; jutranje temperature so se gibale od minus tri do minus osem // publ. biti samo približno določen, ocenjen: škoda se giblje od dveh do treh milijonov gibajóč -a -e: gibajoča sila; gibajoče se ustnice ♪
  24.      gimnázij  -a m (á) 1. pri starih Grkih ustanova za (telesno) vzgojo: gimnazij v Atenah / gimnaziji spadajo med najpomembnejše oblike grške arhitekture poslopja teh ustanov 2. zastar. gimnazija: vstopiti v gimnazij ♪
  25.      gízdav  -a -o tudi gizdàv -áva -o prid. (í; ȁ á) raba peša ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: bil je gizdav in domišljav; gizdave meščanke v dragi kožuhovini / v roki je držal gizdavo palico; nosil je gizdavo uniformo / zastar. gizdav cvet bujen gízdavo tudi gizdávo prisl.: po dvorišču so gizdavo stopali petelini; gizdavo oblečene ženske ♪

   651 676 701 726 751 776 801 826 851 876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA