Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
STOP (686-710)
- eksponènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. nav. slabš., navadno s prilastkom kdor dela po navodilih kake skupine, zlasti politične: fašistični eksponenti; eksponenti begunske vlade / glavni eksponent stranke predstavnik, pooblaščenec / eksponent kapitalizma; pren., publ. glavna oseba drame je eksponent družbenega protislovja 2. mat. število, ki izraža stopnjo potence ali korena: napisati eksponent; lihi eksponent / korenski eksponent; potenčni eksponent ♪
- eksponênten in eksponénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na eksponent 2: eksponentno večanje / eksponentna enačba enačba, v kateri nastopa neznanka v eksponentu; eksponentna funkcija funkcija, pri kateri nastopa neodvisna spremenljivka v eksponentu ♪
- ekspropriacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ekspropriacijo, razlastitven: ekspropriacijski postopek / ekspropriacijski zakon ♪
- ékstraordináren -rna -o prid. (ẹ̑-ȃ) knjiž. izjemen, izreden: ekstraordinaren postopek ♪
- ekstravagánca -e ž (ȃ) 1. nav. mn. ekstravagantno početje ali stvar: nerazumevanje za slikarjeve kubistične in konstruktivistične ekstravagance; modne ekstravagance; ekstravagance bogatašev 2. močno odstopanje od običajnega: oblači se brez ekstravagance; težnja po ekstravaganci 3. ekstravagantnost: ekstravaganca družbe mu je ustrezala ♪
- ekstravagánten -tna -o prid. (ȃ) ki zelo odstopa od običajnega; nenavaden, poseben: ekstravagantni čevlji; manekenke so pokazale tudi nekaj ekstravagantnih modelov; ekstravagantno vedenje / je precej ekstravaganten; ekstravagantna ženska ekstravagántno prisl.: ekstravagantno oblečen ♪
- ekstrém -a m (ẹ̑) 1. ekstremno stališče, stanje ali pojav; skrajnost, pretiranost: izogibati se ekstremov; preprečevati, stopnjevati ekstreme; pri pospeševanju industrializacije je prišlo do raznih ekstremov; pasti v nasprotni ekstrem / ekstremi plime najbolj skrajne stopnje ∙ iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; ekspr. padati iz ekstrema v ekstrem pretiravati zdaj v eno, zdaj v drugo smer 2. mat. največja ali najmanjša vrednost količine: določiti ekstrem kvadratne funkcije ♪
- ekstremízem -zma m (ȋ) 1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki: odvrniti vodstvo od ekstremizma // teženje, usmerjenost k ekstremnemu: v njegovih starejših delih še ni opaziti ekstremizma 2. alp. ekstremna alpinistika: napisal je članek o ekstremizmu pri nas ♪
- ekstrémnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost ekstremnega: ekstremnost čustvovanja / ekstremnost teh ljudi mu ni po volji; na široko je odprl vrata vsem umetnikom ne glede na njihovo stilno orientacijo in stopnjo ekstremnosti / odpraviti ekstremnosti ekstreme ♪
- ekvilibríst -a m (ȋ) kdor izvaja ravnotežne spretnosti: ekvilibristi in akrobati; nastop znanega ekvilibrista; pren., ekspr. biti je moral pravi ekvilibrist, da se je izmotal iz vseh spletk ♪
- elán -a m (ȃ) velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo; polet, vnema: elan raste, upada; nima več pravega elana; mladi so prinesli svežost in elan; delati z velikim elanom / delovni, revolucionarni elan ◊ filoz. življenjski elan ustvarjalna sila, ki je osnova razvoja živih bitij ♪
- élativen -vna -o (ẹ̑) pridevnik od elativ: elativna stopnja ♪
- elektíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki temelji na izbiri; izbiren: elektivni postopek izvolitve / elektivna reakcija celic ♪
- elektrolíten -tna -o prid. (ȋ) teh. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitna kopel ♦ elektr. elektrolitni kondenzator kondenzator, pri katerem je izolirna snov nastala z elektroliznim postopkom ♪
- eliminacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na eliminacijo: eliminacijski postopek ♦ šport. eliminacijska vožnja izločilna vožnja ♪
- eliminírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. ukiniti obstoj česa; odpraviti, odstraniti: eliminirati razdiralni vpliv; iz učnih programov so eliminirali nepotrebno učno snov; eliminirati medsebojna nasprotja / revolucija je eliminirala profesionalne generale iz političnega življenja ♦ mat. eliminirati neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; izločiti, odpraviti neznanko ♪
- elíta -e ž (ȋ) posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti: otvoritve razstave se je udeležila vsa mestna elita; spadati med elito; duhovna elita naroda; svetovna športna elita / skupina je prežeta z zavestjo elite ◊ agr. seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; voj. vojaške enote za opravljanje posebno odgovornih nalog ali za reprezentanco ♪
- èn êna -o stil. -ó štev., sam. êden [dǝn] (ȅ é) 1. izraža število ena [1] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si eden med mnogimi; odloči se za eno od več možnosti; tako je rekla ena od žensk / bilo je ena po polnoči; ob eni(h) (popoldne) 13h / bil je eden prvih, ki se je za to zanimal med prvimi; to je eden (izmed, od) glavnih vzrokov / stopati v koloni po eden tako, da je le eden v vrsti b) v prilastkovi rabi: imata enega otroka; kovanci po en dinar; čoln z enim jamborom; eno željo še imam; slep na eno oko; pog. daj mi en kos kruha daj mi kos kruha; vsa ta leta se mi zdijo kot en dan / niti en list se ni zganil; ekspr.: en edini plašč imam; privošči mu vsaj eno samo dobro besedo; elipt.: ekspr. ima jih eno manj kot
osemdeset devetinsedemdeset let; pog. spil je en aperitiv eno čašico; en sam tega dela ne bo opravil samo en človek; pri množinskih samostalnikih ena vrata so še odprta / ima samo ene čevlje en par c) v medmetni rabi: otroci so korakali: leva, desna, ena, dve; daj, skoči: ena, dva, tri // nav. neskl. izraža številko ena: Prešernova (cesta) 1; tekma se je končala s tri proti ena; napiši eno / pog. v šoli ima same ene negativne ocene 2. v zvezi z drugi izmed dveh bližji: prevaža z enega brega Save na drugega; na enem koncu vasi so hiše že obnovljene, na drugem pa še ne / publ. po eni strani sem s tem zadovoljen, po drugi pa ne // izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na prvem mestu: eden poje, drugi pije, tretji vriska, vsak se zabava po svoje / eni se smejejo, drugi jokajo / ne eno ne drugo ga ne zanima nobena stvar; eni in drugi so bili jezni oboji // izraža medsebojno razmerje: eden drugega se bojita / odšli so eden
za drugim; hodijo eden za drugim; drselo je in začeli so padati eden za drugim; pog. ženski sta govorili ena čez drugo obe hkrati 3. pog., s širokim pomenskim obsegom ki ni natančneje določen: en dan sta šla v mesto neki; en čas bom čakal, dolgo pa ne nekaj, malo časa; čez en čas reče čez nekaj časa; eno knjigo mi posodi kako; elipt. pa zapojmo eno katero; gojimo eno od zgodnjih vrst neko; že ene tri dni ga nisem videl kake; v samostalniški rabi: eden je umrl nekdo; pošlji enega, ki se na to razume koga / ekspr., z oslabljenim pomenom: to ti je en čudak; vse skupaj mu je eno figo mar 4. nav. ekspr. ki se od določenega ne razlikuje; enak, isti: midva sva enih misli; dva brata približno enih let / že dolgo živita pod eno streho isto; ekspr. zmeraj je na mizi ena in ista jed 5. nesestavljen, cel: spomenik je iz enega kosa; obleka v enem delu // ekspr., navadno v zvezi s sam poudarja velikost ali množino česa: ves život je ena sama
rana; njegovo življenje je ena sama bridkost; polarna zima je ena sama dolga noč nepretrgana ● ekspr. živi tja v en dan tjavendan; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; ekspr. meče vse v en koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; vsi kot en mož enotno, složno; pog., ekspr. tega ne bom dovolil, dokler bom le z enim prstom migal bom imel le malo moči; pog., ekspr. v en rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; pog. staviti vse na eno karto vse naenkrat tvegati; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; z eno (roko) daje, z dvema jemlje jemlje več, kot daje; ekspr. povedati v eni sapi vse naenkrat, hitro; ekspr. sovražnik številka ena največji; ekspr. dela vse po enem kopitu na enak način; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa
ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. nas eden nima nikjer veljave ljudje naše vrste; pog., ekspr. zvrniva vsak enega popijva kak kozarček pijače; prodati eno k drugemu ne da bi vsako stvar posebej meril, cenil; ekspr. vsi do enega so prišli prav vsi; pog., šalj. ena nič zate za zdaj si ti v prednosti, si me premagal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes udari ga; pog., ekspr. eno mu je zagodel napravil mu je nevšečnost; en dva tri in že ga ni več v trenutku, hipu; ekspr. ena dve bom tam zelo hitro, takoj; pog., ekspr. tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena samoumevno, gotovo; pesnik se čuti z naravo eno v popolnem soglasju; star. en samkrat sem ga videl samo enkrat; njihovo geslo je bilo: vsi za enega, eden za vse vsak mora skrbeti tudi za druge; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi ♪
- enáčba -e ž (ȃ) mat. zapis, ki sestoji iz dveh, z enačajem povezanih matematičnih izrazov: nastaviti, rešiti enačbo; enačba z eno neznanko; leva, desna stran enačbe / algebrajska ali algebrska enačba v kateri so neznanke in znana števila povezana z znaki za seštevanje, odštevanje in množenje; diferencialna enačba v kateri nastopajo odvodi funkcije; kvadratna enačba z neznankami v drugi potenci; enačba prve stopnje ali linearna enačba z neznankami v prvi potenci ◊ astr. časovna enačba razlika med pravim in povprečnin sončnim časom; kem. enačba kvalitativni in kvantitativni prikaz reakcije s kemijskimi formulami in simboli ♪
- enajstérec in enajstêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) lit. peterostopni jambski verz z nadštevilnim zlogom: pesem v enajstercih ♪
- enák -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje a) med seboj: razdeliti na enake dele; enaki količini, vsoti; hiše so si zelo podobne, niso pa enake; dvojčki so čisto enaki; ploščinsko popolnoma enaki trikotniki; po velikosti sta skoraj enaka b) pri dveh ali več osebah, stvareh: progo sta prevozila v enakem času; združujejo jih enaki interesi; obleki sta enake barve, velikosti; snovi imata vrsto enakih lastnosti; živijo v enakih razmerah c) od določenega, primerjanega: ima enake čevlje kot ti; njegovi ukazi so vzbudili nezadovoljstvo, enak odpor je povzročila tudi njegova samovoljnost prav tak; upam, da boš imel enak uspeh tudi doma; porabil je enako vsoto kot ti / do vsega čuti enako veselje 2. navadno v povedni rabi ki v primerjavi drugega z drugim nobeden nima prednosti, večjih pravic: zame ste vsi enaki; pred zakonom so vsi enaki // ki ne dopušča
prednosti, izjem: zakon je za vse enak; vsi imajo enake pravice in enake dolžnosti 3. navadno v povedni rabi ki koga po lastnostih ali po določeni lastnosti dosega: nikoli mu ne bo enak; po zabavnosti mu je enak; ekspr. v vsej okolici ji ni bilo enakega dekleta 4. navadno v povedni rabi ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene: vedno sem in bom enak; podoba tega kraja je že dolgo enaka; vsak dan je enaka, samo sitnari 5. v povedni rabi ki po vrednosti, moči ni ne večji ne manjši: lira je enaka dvema dinarjema; vzgon je enak teži izpodrinjene tekočine; leva stran enačbe je enaka desni; ekspr. njegov uspeh je enak ničli 6. star. podoben: družil se je z berači, vagabundi in enakimi postopači; lešnikom enake solze so se ji usule po obrazu / take in enake misli mu je treba izbiti iz glave ♦ jur. enaka volilna pravica volilna pravica, po kateri ima vsak polnoleten državljan le en volilni glas enáko prisl.: časopisa
sta o isti stvari enako pisala; problem enako zanima ene in druge; vsi v skupini so približno enako močni ∙ žarg., šport. moštvi, tekmovalca stojita enako imata enake možnosti za dosego zmage enáki -a -o sam.: ekspr. mojster je, da mu ni enakega daleč naokoli; enaka se mu je pripetila kot meni; njemu tudi enaka prede ne godi se mu bolje; preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo ♦ fin. enako za enako enako imenski vrednosti ♪
- enêrgičen -čna -o prid., enêrgičnejši (é) ki se hitro in nepopustljivo odloča, odločen: energičen človek; energičen organizator, vodja; bil je zelo delaven in energičen // ki izraža močno voljo, nepopustljivost: oglasil se je z energično besedo; energična hoja; mož energičnih potez na obrazu enêrgično prisl.: energično nastopiti proti komu; energično stopa po cesti ♪
- enêrgičnost -i ž (é) lastnost energičnega človeka: za tako delo je potreben človek z veliko energičnostjo / z vso energičnostjo so nastopali proti takim pojavom ♪
- energíja -e ž (ȋ) 1. sposobnost telesa, da opravi delo: energija nastopa v različnih oblikah; pri oksidaciji snovi se v celicah sprošča energija; oddajati energijo; snov se lahko spremeni v energijo; zakon o ohranitvi energije; poraba energije; preskrba z energijo / električna energija; jedrska energija; sončna, vodna energija ♦ elektr. jalova energija ki je potrebna za tvorbo električnih ali magnetnih polj pri izmeničnem toku in ne opravlja nobenega dela; fiz. kinetična energija ki jo ima telo zaradi svojega gibanja; mehanska energija; notranja energija ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; potencialna energija ki jo ima telo zaradi svoje višinske lege 2. tudi mn. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega ali umskega dela; moč, sila: v navidezno krhkem telesu se je skrivala silna energija; ne
smemo izgubljati časa in energij; z vsemi svojimi energijami se je vrgel na problem; ustvarjalne energije ljudstva; v delo je vložil veliko energije ♪
- enjambement -a [anžambmá -ja] m (ȃ) lit. pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz, miselni prestop: izogibati se enjambementu; pogosto uporablja enjambemente ♪
561 586 611 636 661 686 711 736 761 786