Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

STOP (386-410)


  1.      bŕv  -í ž (ȓ) deska ali bruno za prehod čez vodo: brv drži čez potok; iti čez brv; stopati po brvi; majava, ozka brv / kapitan že prihaja po brvi na ladjo // redko ozek most za pešce: viseča, železobetonska brv ◊ obl. modna ali revijska brv podolžen oder za modne revije, po katerem hodijo manekeni ♪
  2.      bŕzdati  -am nedov. (r̄) 1. nadevati, nameščati brzdo: sluge so brzdali konje 2. zadrževati z brzdo: brzdal je iskrega konja, da je stopal v korak // knjiž. obvladovati, zadrževati: brzdati čustva, strasti; komaj je brzdal jezo; človek se mora znati brzdati ● ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govôri mnogo bŕzdan -a -o: v strasteh brzdan človek ♪
  3.      búba 1 -e ž (ú) zool. žuželka na razvojni stopnji med ličinko in razvito žuželko: izviti se iz bube; sviloprejkina buba; buba metulja; pren., ekspr. ti pa kar molči, saj si komaj iz bube zlezel ♪
  4.      búčen 2 -čna -o prid. (ú ū) 1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna // poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje 2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen búčno prisl.: orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo ♪
  5.      budízem  -zma m (ȋ) vera, ki jo je osnoval Buda: prestopil je v budizem; študij budizma ♪
  6.      burkáč  -a m (á) ekspr. kdor (rad) uganja burke; burkež: znan kot širokoustnež in burkač // kdor poklicno zabava gledalce z burkami: nastop burkačev v cirkusu ♪
  7.      búrkež  -a m (ȗ) kdor (rad) uganja burke: bil je nabrit burkež; ekspr. ti si mi burkež // kdor poklicno zabava gledalce z burkami: nastopati kot burkež ♪
  8.      c  [cé in cǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, c céja tudi c-ja (ẹ̄; ǝ̏) tretja črka slovenske abecede: veliki C // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje ◊ mat. a + b + c; muz. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi c neskl. pril. tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / 1. c oddelek ◊ med. vitamin C in C vitamin; C-vitaminske injekcije; muz. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani ♪
  9.      càp  medm. (ȁ) posnema glas pri padcu ali počasni hoji: zdrsne in cap! pade vznak; cap, cap, cap so se slišale stopinje ♪
  10.      capáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno stopati: živina s težavo capa po blatni cesti / žena je peš capala za njim ♪
  11.      capín  -a m (ȋ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ta fant je pa res capin; ogoljufal me je ta capin / kot psovka ti capin nesramni // postopač, potepuh, berač: ušiv capin; tak je kot kak capin / preobleci se, da ne boš tak capin ♪
  12.      cedènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) jur. upnik, ki prenese svojo terjatev na drugo osebo, odstopnik (terjatve) ♪
  13.      cedírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. prenesti terjatev na drugo osebo, odstopiti (terjatev) ♪
  14.      cél  -a -o tudi -ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele // ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb 2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15—20 ha // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola // omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera // poudarja majhno količino: cele tri dinarje je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti ● ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani ◊ bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; mat. celo število število, ki nima delov enote; muz. celi ton interval velike sekunde; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek céli -a -o sam.: zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela; gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu; ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto; star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano; star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti; na njem ni ostalo nič celega; obleka iz celega v enem delu ♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05 ♪
  15.      celó  prisl. (ọ̑) 1. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: prepirali so se in celo stepli; izvoz je celo večji od lanskega; morda bi bilo celo dobro, da ga obiščeš; to je huda pijača, celo za krepkega moža; celo po smrti mu ne more odpustiti / dvomim celo, če je pošten; zdi se mi celo, da ga poznam / ne upa se ji približati, da, celo ogiba se je; še celo s starši se prepira; tvoja pomoč mu je nepotrebna, če ne celo nadležna 2. ekspr., kadar ima stavčni poudarek sploh, nikakor: dolgočasiti pa se še celo ne smete; ne hodi mi tja, ponoči pa še celo ne / redko svojega daru ni celo nič izrabil; pomagaj mu, če je v stiski, pa še celo ♪
  16.      Célzij  -a m (ẹ́) navadno v zvezi stopinja Celzija enota za merjenje temperature po skali, pri kateri je vrelišče vode pri 100°: temperatura zraka je 40 stopinj Celzija [40° C]; elipt., pog. temperatura je narasla na 80 Celzija stopinj Celzija ♪
  17.      cenítven  -a -o (ȋ) pridevnik od cenitev: cenitveni postopek, zapisnik ♪
  18.      cepetáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. slišno udarjati z nogami ob tla: otroci so cepetali od veselja / gledalci so ploskali in cepetali z nogami // nemirno prestopati se: cepetati od nepočakanosti 2. sunkovito brcati: zajec cepeta v zanki; dojenček cepeta z nožicami cepetajóč -a -e: cepetajoč otrok ♪
  19.      cepín  -a m (ȋ) gozdarsko orodje za premikanje hlodov: zasaditi cepin v hlod // krampu podobno alpinistično orodje za rabo v snegu in ledu: s cepinom si je v ledu izsekal stopinjo ♪
  20.      cêrber  -a tudi -ja tudi cêrberus -a m (ȇ) slabš. nevljuden, strog vratar: neprijazni cerber mi je hotel preprečiti vstop // strog paznik, čuvaj: jetniški cerberi; mati je pazila nanjo kot cerber ♪
  21.      ceremoniál  -a m (ȃ) 1. predpisi za potek slavnosti, obredov ali za vedenje pri njih: diplomatski, dvorni ceremonial; ravnati se po določilih ceremoniala / ceremoniar je vstopil in opravil predpisani ceremonial // predpisi za način življenja na dvoru: nadležno mu je bilo živeti po ceremonialu 2. ekspr. velika slovesnost: kongres se je začel z velikim ceremonialom ♪
  22.      cérkev  -kve ž, mn. stil. cerkvé (ẹ́) 1. stavba, namenjena za krščansko bogoslužje: ljudje gredo iz cerkve; stati pred cerkvijo; božjepotna, farna, stolna cerkev; baročna, gotska cerkev; cerkev sv. Petra; hlad cerkve; vidi se stolp domače cerkve; tiho kakor v cerkvi / ekspr. cela cerkev je pela vsi ljudje v cerkvi ∙ pog. hoditi v cerkev k verskim obredom; javno izpovedovati svojo vero; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen 2. skupnost pripadnikov posameznih krščanskih veroizpovedi: cerkev to priporoča; izstopiti iz cerkve; anglikanska, katoliška, pravoslavna cerkev; avtoriteta cerkve; ločitev cerkve od države / Cerkev katoliška, pravoslavna cerkev ◊ rel. armenska, episkopalna, grška cerkev; vzhodna cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda; um. dvoranska cerkev cerkev z več ladjami, ki so vse enako visoke in ločene s stebri ♪
  23.      cerkvénec  -nca m (ẹ̄) star. cerkovnik: cerkvenec stopi iz zakristije; dolgo je bil cerkvenec v stolnici // duhovnik: cerkvenci in menihi ♪
  24.      cesíja  -e ž (ȋ) jur. prenos terjatve na drugo osebo, odstop (terjatve): prisilna, prostovoljna cesija ♪
  25.      cesíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od cesija, odstopen: cesijska izjava ♪

   261 286 311 336 361 386 411 436 461 486  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA