Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

STOP (176-200)



  1.      sestopíti  in sestópiti -im [sǝs in ses] dov. ( ọ́ ọ̑) premakniti se navzdol, dol a) po strmem svetu: na vrh so se povzpeli po eni poti, sestopili pa po drugi; sestopiti po severni strani / sestopiti v Vrata b) zlasti po čem navpičnem: sestopiti po lestvi // stopiti s česa: sestopiti s konja, z voza; pren., knjiž. sestopiti z višav filozofije na realna tla
  2.      šesterostòp  -ópa m ( ọ̄) vrsta iz šestih vštric stoječih ali korakajočih oseb: postaviti se v šesterostope
  3.      šesterostópen  -pna -o prid. (ọ̑) lit. sestavljen iz šestih stopic: šesterostopni verz
  4.      štíristòp  -ópa m (- -ọ̄) vrsta iz štirih vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi štiristop je odkorakal; razporediti se v štiristope; hoditi v štiristopih
  5.      štíristópen  -pna -o prid. (-ọ̑) 1. nanašajoč se na štiristop: štiristopna kolona tekmovalcev 2. štiristopenjski: štiristopni razvoj 3. lit. sestavljen iz štirih stopic: štiristopni verz
  6.      štíristôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (-ō) ki ima štiri stopnje: štiristopenjski razvoj ♦ strojn. štiristopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na štiri različne vrtilne hitrosti; teh. štiristopenjska raketa raketa, ki ima štiri med seboj neodvisne sisteme raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim
  7.      štíristópičen  -čna -o prid. (-ọ̄) lit. sestavljen iz štirih stopic: štiristopični verz
  8.      tretjestôpenjski  -a -o [pǝn] prid. () nanašajoč se na tretjo, visoko stopnjo: tretjestopenjski državni organ ♦ jur. tretjestopenjsko sodišče sodišče tretje stopnje; šol. tretjestopenjski študij do leta 1980 študij na tretji stopnji
  9.      trístòp  -ópa m (- -ọ̄) vrsta iz treh vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi tristop je odkorakal; iti v tristopih
  10.      trístópen  -pna -o prid. (-ọ̑) 1. nanašajoč se na tristop: tristopne kolone 2. tristopenjski: tristopni razvoj 3. lit. sestavljen iz treh stopic: tristopni verz
  11.      trístôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (-ō) ki ima tri stopnje: tristopenjski razvoj ◊ jur. tristopenjski sistem sistem sodstva s tremi (instančnimi) stopnjami; strojn. tristopenjski kompresor kompresor, ki deluje v treh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; tristopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na tri različne vrtilne hitrosti; šol. tristopenjski študij do 1980 zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v treh stopnjah; teh. tristopenjska raketa raketa, ki ima tri med seboj neodvisne sisteme raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim
  12.      tróstôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ọ̑-ō) tristopenjski: trostopenjski razvoj / trostopenjska raketa
  13.      ustòp  -ópa m ( ọ́) knjiž. drža, položaj (telesa), zlasti pri stanju: dekleti sta si enaki po ustopu in koraku / postavil se je v boksarski ustop
  14.      ustópati se  -am se nedov. (ọ̄) postavljati se z nekoliko razkoračenimi nogami, da ima telo večjo stabilnost: na široko se je ustopal na prag / ustopali so se predenj in mu čestitali ustópati zastar. odstopati: ustopati komu svoje pravice
  15.      ustopíti se  in ustópiti se -im se dov. ( ọ́ ọ̑) postaviti se z nekoliko razkoračenimi nogami, da ima telo večjo stabilnost: ustopil se je sredi sobe, k vratom, v krog; ustopiti se pred koga / nikamor ne greš, se je široko ustopil predenj // neprimerno, neprevidno stopiti: konj se je ustopil in klecnil ustopíti in ustópiti zastar. odstopiti: ustopiti od svojih načel / ustopil mu je svojo dediščino
  16.      vèčstôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (-ō) ki ima več stopenj: večstopenjska organizacija dela / večstopenjski razvoj ♦ strojn. večstopenjski kompresor kompresor, ki deluje v več stopnjah z vmesnim ohlajevanjem plina; šol. večstopenjski študij do 1980 študij v več stopnjah na fakulteti; teh. večstopenjska raketa raketa, ki ima več med seboj neodvisnih sistemov raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim
  17.      vstòp  vstópa m ( ọ́) 1. glagolnik od vstopiti: zagotoviti potnikom varen vstop in izstop; vstop posadke v letalo / prepovedal ji je vstop v hišo; ob vstopu je pozdravil / kot opozorilo nezaposlenim vstop prepovedan / vstop žile, živca v organ / vstop v društvo, nogometno reprezentanco / otrokov vstop v šolo; izpit je pogoj za vstop v višji letnik / dirigent je pevcu dal znak za vstop; vstopi glasbil / vstop mladih v književnost / vstop v novo desetletje / publ. hitri vstop gasilcev v akcijo je preprečil škodo // dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: imeti vstop v vse lokale; odkar so se sprli, nima vstopa v njihovo hišo; otroci imajo prost vstop otrokom ni treba plačati vstopnine 2. kraj, prostor, kjer se da v kaj priti: najti vstop v sotesko / vstop je pri sprednjih vratih ◊ alp. vstop v steno mesto, kjer se začne plezalni vzpon; navt. ladje čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče
  18.      vstópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od vstopati: vstopanje in izstopanje potnikov / vstopanje vode in rudnin v rastline / vstopanje v društvo / vstopanje držav v mednarodno življenje
  19.      vstópati  -am nedov. (ọ̄) 1. stopati v prevozno sredstvo: potniki so vstopali in izstopali; vstopati v avtobus, dvigalo; vstopati pri sprednjih vratih // stopati v kaj sploh: gledalci vstopajo v dvorano; vstopati skozi vrata; hrupno, po prstih vstopati / vstopati v državo na mejnih prehodih 2. prihajati v kaj, v notranjost česa: del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci / hladilna tekočina vstopa zgoraj priteka; skozi odprtino vstopa svetloba 3. postajati član kake organizacije, društva: vstopati v kulturna društva, politične organizacije / dov. z današnjim dnem vstopam v klub 4. začenjati peti, igrati v določenem trenutku med petjem, igranjem drugih: instrumenti so vstopali drug za drugim; pevci vstopajo na dirigentov znak 5. ekspr. začenjati delovati na kakem področju: v književnost vstopa mlada generacija; vstopati v svet gledališča 6. z oslabljenim pomenom začenjati biti v kakem obdobju: vstopati v novo leto; vstopati v zadnje desetletje stoletja / vstopati v obdobje industrializacije / vstopati v novo življenje // izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: vstopati v vojno s kom / predmeti in pojavi vstopajo v nova razmerja ● ekspr. pesnik vstopa v nove svetove v njegovih pesmih se pojavljajo nova področja; ekspr. zvoki so vstopali vanj zaznaval jih je vstopajóč -a -e: zemlja veže vstopajočo sončno energijo
  20.      vstópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vstop: vstopna postaja / vstopna vrata / vstopna izjava; dobiti vstopno listino ◊ alp. vstopni kamin, previs; rel. vstopni spev besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje ob začetku maše
  21.      vstopíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer kaj prihaja v kaj, v notranjost česa: vstopišče bolezenskih klic
  22.      vstopíti  in vstópiti -im dov. ( ọ́ ọ̑) 1. stopiti v prevozno sredstvo: potniki vstopijo v avtobus, dvigalo; vstopil je na glavni postaji; vstopiti pri sprednjih vratih // stopiti v kaj sploh: vstopil je prvi; vstopiti skozi vrata; vstopiti v sobo; hitro, nepričakovano, oblastno vstopiti; drug za drugim so vstopili v jamo / publ. v naš zračni prostor je vstopilo tuje letalo 2. priti v kaj, v notranjost česa: mesto, kjer vstopijo v organ žile, živci / krogla je vstopila na sencih 3. postati član kake organizacije, društva: vstopiti v društvo, stranko / vstopiti v samostan postati redovnik, redovnica / vstopiti v gimnazijo začeti se šolati na gimnaziji; na univerzo je vstopil z dvajsetimi leti / vstopiti v službo zaposliti se 4. začeti peti, igrati v določenem trenutku med petjem, igranjem drugih: pevec je vstopil na dirigentov znak; na sredi skladbe vstopijo trobente 5. ekspr. začeti delovati na kakem področju: v književnost je vstopil s prvo generacijo povojnih pesnikov; vstopiti v svet politike 6. z oslabljenim pomenom začeti biti v kakem obdobju: vstopiti v novo leto / vstopiti v obdobje industrijske revolucije / vstopiti v novo življenje // izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: s tem dnem so vstopili v vojno / vstopiti v boj začeti se bojevatiekspr. tedaj je v njegovo življenje vstopila ona jo je spoznal in je začela vplivati na njegovo življenjealp. vstopiti v steno začeti plezalni vzpon vstopívši zastar.: vstopivši v sobo, je pozdravil; vstopivša potnica
  23.      vstópnica  -e ž (ọ̑) pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico do vstopa zlasti v gledališče, kino: vstopnice so že razprodane, v prodaji; rezervirati vstopnice; vstopnica za gledališče, športno prireditev; predprodaja vstopnic; pren. to je bila pisateljeva vstopnica v slovensko književnost
  24.      vstópnik  -a m (ọ̑) teh. cevasta priprava za dovajanje zraka zlasti letalskemu motorju
  25.      vstopnína  -e ž () denarni znesek, ki se plača za udeležbo na prireditvi, vstop v lokal: plačati, pobirati vstopnino; visoka vstopnina; denar za vstopnino / za to prireditev ni vstopnine

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA