Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

STOP (161-185)



  1.      pristópnica  -e ž (ọ̑) listina o pristopu: podpisati pristopnico
  2.      pristópnik  -a m (ọ̑) alp. kdor pride, pripleza na kak vrh ali prepleza kako plezalno smer: na Triglav so prihajali novi pristopniki / prvi pristopnik alpinist, ki prvi pripleza na kak vrh ali prvi prepleza kako plezalno smer
  3.      pristopnína  -e ž () znesek, ki ga je treba plačati za pristop h kaki organizaciji: določiti pristopnino
  4.      pristópnost  tudi pristôpnost -i ž (ọ́; ó) dostopnost: lahka pristopnost nekaterih planinskih postojank / vsebinska pristopnost pesmi
  5.      prostopášen  -šna -o prid. (ā) zastar. razuzdan, razvraten: prostopašno življenje
  6.      pŕvopristópnik  -a m (-ọ̑) alp. alpinist, ki prvi pripleza na kak vrh ali prvi prepleza kako plezalno smer: postati prvopristopnik
  7.      prvostôpen  -pna -o prid. () prvostopenjski: prvostopni organi
  8.      prvostôpenjski  -a -o [pǝn] prid. () nanašajoč se na prvo, nižjo stopnjo: prvostopenjski državni organ ♦ jur. prvostopenjsko sodišče sodišče prve stopnje; šol. prvostopenjski študij do leta 1980 študij na prvi stopnji
  9.      razstòp  -ópa m ( ọ́) šport. odmaknitev enega telovadca od drugega tako, da sta si vštric: vaje v razstopu; razstop in sestop / biti v razstopu
  10.      razstópati  -am nedov. (ọ̄) prenehavati se prilegati drug drugemu, držati se skupaj: razsušena bruna razstopajo razstópati se redko stopati narazen: ljudje so se pred sprevodom hitro razstopali
  11.      razstopíti se  in razstópiti se -im se dov. ( ọ́ ọ̑) redko stopiti narazen: ljudje so se takoj razstopili in mu naredili prostor
  12.      sestòp  -ópa [sǝs in ses] m ( ọ́) 1. glagolnik od sestopiti: pri sestopu so se ponesrečili trije alpinisti; vzpon in sestop / sestop z lestve 2. kraj, prostor, kjer se da s česa priti: sestop je dobro označen; sestop je po grebenu; peščen, strm sestop 3. šport. primaknitev enega telovadca k drugemu tako, da stojita vštric: razstop in sestop / postaviti se v sestop
  13.      sestópanje  -a [sǝs in ses] s (ọ̄) glagolnik od sestopati: planinec se je ponesrečil pri sestopanju / sestopanje po lestvi / sestopanje s kolesa
  14.      sestópati  -am [sǝs in ses] nedov. (ọ̄) premikati se navzdol, dol a) po strmem svetu: sestopati z gore; sestopati čez plaz, na južnem pobočju, po ledenem žlebu; počasi, previdno sestopati b) zlasti po čem navpičnem: sestopati po lestvi, stopnicah / rudarji sestopajo v jamo // stopati s česa: sestopati z voza
  15.      sestópen  -pna -o [sǝs in ses] prid. (ọ̑) nanašajoč se na sestop: sestopno mesto / sestopna smer
  16.      sestopíti  in sestópiti -im [sǝs in ses] dov. ( ọ́ ọ̑) premakniti se navzdol, dol a) po strmem svetu: na vrh so se povzpeli po eni poti, sestopili pa po drugi; sestopiti po severni strani / sestopiti v Vrata b) zlasti po čem navpičnem: sestopiti po lestvi // stopiti s česa: sestopiti s konja, z voza; pren., knjiž. sestopiti z višav filozofije na realna tla
  17.      šesterostòp  -ópa m ( ọ̄) vrsta iz šestih vštric stoječih ali korakajočih oseb: postaviti se v šesterostope
  18.      šesterostópen  -pna -o prid. (ọ̑) lit. sestavljen iz šestih stopic: šesterostopni verz
  19.      štíristòp  -ópa m (- -ọ̄) vrsta iz štirih vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi štiristop je odkorakal; razporediti se v štiristope; hoditi v štiristopih
  20.      štíristópen  -pna -o prid. (-ọ̑) 1. nanašajoč se na štiristop: štiristopna kolona tekmovalcev 2. štiristopenjski: štiristopni razvoj 3. lit. sestavljen iz štirih stopic: štiristopni verz
  21.      štíristôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (-ō) ki ima štiri stopnje: štiristopenjski razvoj ♦ strojn. štiristopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na štiri različne vrtilne hitrosti; teh. štiristopenjska raketa raketa, ki ima štiri med seboj neodvisne sisteme raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim
  22.      štíristópičen  -čna -o prid. (-ọ̄) lit. sestavljen iz štirih stopic: štiristopični verz
  23.      tretjestôpenjski  -a -o [pǝn] prid. () nanašajoč se na tretjo, visoko stopnjo: tretjestopenjski državni organ ♦ jur. tretjestopenjsko sodišče sodišče tretje stopnje; šol. tretjestopenjski študij do leta 1980 študij na tretji stopnji
  24.      trístòp  -ópa m (- -ọ̄) vrsta iz treh vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi tristop je odkorakal; iti v tristopih
  25.      trístópen  -pna -o prid. (-ọ̑) 1. nanašajoč se na tristop: tristopne kolone 2. tristopenjski: tristopni razvoj 3. lit. sestavljen iz treh stopic: tristopni verz

   36 61 86 111 136 161 186 211 236 261  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA