Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
SRAM (344) 
- srám -a tudi -ú m (ȃ) star. spolovilo, zlasti žensko: pokriti si sram ♪
- srám -ú tudi -a m (ȃ) 1. neprijeten, neugoden občutek, ki nastane iz zavesti o neprimernosti, nečastnosti lastnega ravnanja, stanja: obšel ga je sram; občutiti sram; postajati rdeč od sramu; pojmovanje sramu v različnih kulturah / biti brez sramu; brez sramu se je slekla; pobegniti zaradi sramu; občutek sramu / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: sram ga je izražati svoja čustva; sram jo je pred starši; ekspr. sram ga je, da bi se najraje v zemljo vdrl zelo / sram ga je bilo za sina ∙ ekspr. sram te bodi izraža ogorčenje, grajo; ekspr. da te ni sram izraža začudenje, ogorčenje 2. zastar. sramota: spraviti koga v sram ♪
- srámen 1 -mna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predel ob zunanjih spolovilih: sramne dlake ♦ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; etn. sramni pas pri nekaterih primitivnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; zool. sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis ♪
- srámen 2 -mna -o prid. (á ā) zastar. sramoten: sramen pobeg; sramno dejanje ♪
- sramežljív -a -o prid. (ȋ í) ki v svojem vedenju, ravnanju kaže zadržanost, sram: tih, sramežljiv fant; otrok je pretirano sramežljiv / biti sramežljiv v ljubezni // ki vsebuje, izraža zadržanost, sram: sramežljiv nasmeh, pogled; sramežljivo čustvo sramežljívo prisl.: sramežljivo gledati v tla; sramežljivo zardevati ♪
- sramežljívec -vca m (ȋ) ekspr. sramežljiv človek: norčevati se iz pretiranih sramežljivcev; imajo ga za sramežljivca ♪
- sramežljívka -e ž (ȋ) ekspr. sramežljiva ženska: je velika sramežljivka ◊ vrtn. rastlina z drobnimi cveti in pernatimi listi, ki se ob vsakem dražljaju zaprejo, Mimosa pudica ♪
- sramežljívost -i ž (í) lastnost sramežljivega človeka: kazati pretirano sramežljivost; otroška sramežljivost ♪
- srámnica -e ž (ȃ) 1. anat. parna kost medenice v dimljah: črevnica, sednica in sramnica 2. vet. zunanje spolovilo samice: krava ima oteklo sramnico ♪
- srámničen -čna -o (ȃ) pridevnik od sramnica: sramnična zrast ♪
- sramôta -e ž (ó) 1. stanje, ko je ugled, veljava koga zmanjšana: bala se je sramote, zato se ni vrnila; ni mogel prenesti sramote, ki ga je zadela; doživeti sramoto; ekspr. nakopati si sramoto / spraviti koga v sramoto / na njegovo sramoto so ga spodili / ekspr. izbrisati, oprati sramoto s svojega imena 2. nav. ekspr., v povedni rabi kar ni v skladu s človeškim dostojanstvom, ponosom: beg bi bil za nas prava sramota; sramota je biti tako len; sramota je, da niste dokončali tega dela / on je sramota za vso družino; tako ravnanje je kulturna sramota 3. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje:
sramota, še tega ne veš; tri dni že popiva. Sramota ● star. skrivati svojo sramoto spolovilo; ekspr. v svojo sramoto moram priznati, da sem to pozabil poudarja povedano ♪
- sramôten -tna -o prid., sramôtnejši (ó) ki ni v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: sramoten beg; kesati se sramotnega dejanja, ravnanja; tako malomarno delo je sramotno / skleniti sramoten mir; sramotna kapitulacija // ki vzbuja prezir, obsojanje: ta poklic so imeli za sramoten; sramotna afera, zadeva; ekspr. kar dela z njo, je naravnost sramotno / ekspr. sramotno neznanje zelo veliko ● ekspr. kmetijo je prodal za sramoten denar pretirano majhen znesek; sramotni oder nekdaj oder, na katerega so postavljali ljudi za kazen; publ. nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata te sramote sramôtno prisl.: sramotno pobegniti; sramotno se je pustil prevarati; sramotno nizko plačilo; sam.: narediti kaj sramotnega ♪
- sramotênje -a s (é) glagolnik od sramotiti: ni mogel prenašati njihovega sramotenja; javno sramotenje / kaznovati sramotenje zastave ♪
- sramotílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor koga sramoti: ogniti se sramotilcu / sramotilec države ♪
- sramotílen -lna -o prid. (ȋ) ki koga sramoti: sramotilni vzkliki; članek je zelo sramotilen; sramotilno dejanje / sramotilni oder nekdaj oder, na katerega so postavljali ljudi za kazen; sramotilni spis; sramotilni steber nekdaj steber, h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen; sramotilna pesem ♪
- sramotílka -e [lk in u̯k] ž (ȋ) 1. ženska oblika od sramotilec: rogal se je svojim sramotilkam 2. knjiž. sramotilna pesem: prepevati sramotilke in šaljivke / pesem sramotilka ♪
- sramotíšče -a s (í) nekdaj kraj, prostor, na katerega postavljajo ljudi za kazen v javno sramotenje: priti do sramotišča / privezati koga na sramotišče k sramotilnemu stebru ♪
- sramotítev -tve ž (ȋ) glagolnik od sramotiti: sramotitev in smešenje koga ♪
- sramotíti -ím nedov. (ȋ í) s kazanjem napak, nepravilnega ravnanja jemati komu ugled: sramotil in smešil ga je pred vsemi; s takimi dejanji sramoti samega sebe; javno sramotiti / sramotiti svoje ime // spravljati v zelo neprijeten položaj: s tem sramoti vso družino sramotèn in sramočèn -êna -o: ponižani in sramoteni ujetniki ♪
- sramôtnica -e ž (ȏ) knjiž. ničvredna, malovredna ženska: razglasili so jo za sramotnico ♪
- sramôtnik -a m (ȏ) knjiž. ničvreden, malovreden moški: druži se s sramotniki in potepuhi ♪
- sramôtnost -i ž (ó) lastnost, značilnost sramotnega: zavedal se je sramotnosti svojega dejanja // ekspr. sramotno ravnanje: odpustil mu je vse sramotnosti ♪
- sramovánje -a s (ȃ) glagolnik od sramovati se: sramovanje zaradi laži / brez sramovanja se je slekla brez sramu ♪
- sramováti se -újem se nedov. (á ȗ) čutiti sram: sramuje se, ker je to naredila; sramovati se svoje lahkovernosti; sramovala se je zaradi umazane obleke / ekspr. lastna mati se ga sramuje; sramovati se samega sebe / sramoval se je povedati resnico; sramovati se pred kom ∙ ekspr. sramovati se v dno duše zelo ♪
- šrámel -mla m (á) muz., zlasti v avstrijskem okolju kvartet, sestavljen iz dveh violin, klarineta ali harmonike in kitare: šramel je igral zabavno glasbo ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
