Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SOVA (663)

1.      sôva  -e ž (ó) 1. večja roparska nočna ptica z mehkim perjem, okroglo glavo in velikimi očmi: sova huka, skovika, uka; neslišen let sove; gleda kot sova jezno, neprijazno / leksikon ima za zaščitni znak stilizirano sovo ∙ postal je prava sova postal je pravi nočni ptič; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meri ♦ zool. lesna sova sivkaste ali rjavkaste barve, ki živi v gozdu, Strix aluco; pegasta sova s kapljicam podobnimi temnimi pegami, Tyto alba; snežna sova ki živi v arktičnih predelih Evrope, Azije in Amerike, Nyctea scandiaca; uralska sova velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami, Strix uralensis 2. slabš. grda, neprijazna ženska: kaj sploh hoče ta stara sova ♪
2.      sòváruh  -a m (ȍ-ȃ) jur., nekdaj kdor je skupaj s kom varuh iste osebe: če je bila varuh ženska, je morala imeti sovaruha ♪
3.      sôvast  -a -o prid. (ó) ekspr. tak kot pri sovi: ženska s sovastimi očmi / imeti sovast nos kriv ♪
4.      sòvaščàn  in sòvaščán -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á; ȍ-ȃ) kdor je v razmerju do drugega vaščan iste vasi: nagovoriti sovaščane; dobro sožitje s sovaščani ♪
5.      sòvaščánka  -e ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sovaščan: hvalil je svoje sovaščanke ♪
6.      dolgočasováti  -újem in dolgočásovati -ujem [u̯g] nedov. (á ȗ; ā) star. dolgočasiti se: še boš dolgočasovala / te zgodbe so ga vedno bolj dolgočasovale dolgočasile ♪
7.      dopisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. redko kdor poklicno opravlja dopisovanje; korespondent: dopisovalec v podjetju 2. star. dopisnik: bil je dopisovalec tujih listov / tako mi svetujejo moji dopisovalci ♪
8.      dopisoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) 1. redko ženska, ki poklicno opravlja dopisovanje; korespondentka: dopisovalka za tuje jezike 2. redko ženska, ki (si) dopisuje; dopisnica: pismo mlade dopisovalke objavljamo v celoti / prijatelji se jezijo nanjo, češ da je slaba dopisovalka ♪
9.      dopisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od dopisovati: a) dopisovanje v časopise / trgovsko, uradno dopisovanje b) dopisovanje opomb c) omenil je tudi svoje dopisovanje s Cankarjem ♪
10.      dopisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. pošiljati poročila, prispevke, navadno v časopis: dopisuje v lokalni časopis // pošiljati pismena poročila: glavnemu odboru je dopisoval v slovenščini 2. dodatno, zraven pisati: dopisovati podatke dopisováti si vzdrževati medsebojne pismene stike: prijatelja sta in si dopisujeta; redno si dopisujejo dopisujóč -a -e: zastar. dopisujoči član akademije znanosti in umetnosti dopisni ♪
11.      glasoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor glasuje: za predlog se je izrekla večina glasovalcev ♪
12.      glasoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glasovanje: glasovalna pravica / glasovalne skrinjice so bile polne glasovnic; glasovalni listek glasovnica / publ., nav. slabš. glasovalni stroj vse, kar v zvezi z volitvami, glasovanjem dela kaka skupina za svojo zmago ♪
13.      glasoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki glasuje ♪
14.      glasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od glasovati: razveljaviti glasovanje; javno, tajno glasovanje; glasovanje o predlaganih kandidatih; glasovanje z dviganjem rok; izid glasovanja; zagotoviti pravico glasovanja / vzdržati se glasovanja; dati predlog na glasovanje ♪
15.      glasováti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) ustno ali pismeno izraziti svojo odločitev ali mnenje, zlasti pri volitvah: glasovati proti predlogu, za predlog; za omenjenega kandidata je glasovalo največ volivcev; o zakonskem predlogu bodo glasovali po končani obravnavi; glasovati z dviganjem rok ♪
16.      izbrisováti  -újem tudi zbrisováti -újem nedov. (á ȗ) brisati: izbrisovati pomožne črte / mednarodno sodelovanje izbrisuje meje ♪
17.      izglasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izglasovati: izglasovanje predloga, zakona ♪
18.      izglasováti  -újem dov. (á ȗ) narediti kaj veljavno glede na večino glasov: izglasovati predlog, sklep, ustavo / izglasovati nezaupnico vladi / izglasovati z vsemi glasovi izglasován -a -o: izglasovan proračun, zakon ♪
19.      izpisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor izpisuje: navodila za izpisovalce ♪
20.      izpisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izpisovati: izpisovanje iz arhivskih virov; izpisovanje za zgodovinski slovar / izpisovanje kratic ♪
21.      izpisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta: izpisovati neznane izraze iz članka; izpisovati za slovar / izpisovati stare tekste 2. izpisati vse črke v besedi: ne uporabljajte kratic, ampak besede izpisujte ♪
22.      izpsováti  -újem dov., izpsovál (á ú) redko ozmerjati, ošteti: izpsovala je sosedo izpsováti se ekspr. z zmerjanjem, oštevanjem izraziti svoje nezadovoljstvo, nerazpoloženje: pusti ga, naj se izpsuje ♪
23.      izrisováti  -újem nedov. (á ȗ) končno, v podrobnostih oblikovati risbo: izrisovati okraske; pren. pisatelj jasno izrisuje okolje doraščajočega fanta ♪
24.      izsesoválec  -lca [sǝs-u̯c tudi sǝs-lc in ses-u̯c tudi ses-lc] m (ȃ) zastar. izkoriščevalec: izsesovalci ljudstva ♪
25.      kresoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kresuje: prepevanje poznih kresovalcev ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226