Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SOVA (14-38)

14.      glasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od glasovati: razveljaviti glasovanje; javno, tajno glasovanje; glasovanje o predlaganih kandidatih; glasovanje z dviganjem rok; izid glasovanja; zagotoviti pravico glasovanja / vzdržati se glasovanja; dati predlog na glasovanje ♪
15.      glasováti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) ustno ali pismeno izraziti svojo odločitev ali mnenje, zlasti pri volitvah: glasovati proti predlogu, za predlog; za omenjenega kandidata je glasovalo največ volivcev; o zakonskem predlogu bodo glasovali po končani obravnavi; glasovati z dviganjem rok ♪
16.      izbrisováti  -újem tudi zbrisováti -újem nedov. (á ȗ) brisati: izbrisovati pomožne črte / mednarodno sodelovanje izbrisuje meje ♪
17.      izglasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izglasovati: izglasovanje predloga, zakona ♪
18.      izglasováti  -újem dov. (á ȗ) narediti kaj veljavno glede na večino glasov: izglasovati predlog, sklep, ustavo / izglasovati nezaupnico vladi / izglasovati z vsemi glasovi izglasován -a -o: izglasovan proračun, zakon ♪
19.      izpisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor izpisuje: navodila za izpisovalce ♪
20.      izpisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izpisovati: izpisovanje iz arhivskih virov; izpisovanje za zgodovinski slovar / izpisovanje kratic ♪
21.      izpisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta: izpisovati neznane izraze iz članka; izpisovati za slovar / izpisovati stare tekste 2. izpisati vse črke v besedi: ne uporabljajte kratic, ampak besede izpisujte ♪
22.      izpsováti  -újem dov., izpsovál (á ú) redko ozmerjati, ošteti: izpsovala je sosedo izpsováti se ekspr. z zmerjanjem, oštevanjem izraziti svoje nezadovoljstvo, nerazpoloženje: pusti ga, naj se izpsuje ♪
23.      izrisováti  -újem nedov. (á ȗ) končno, v podrobnostih oblikovati risbo: izrisovati okraske; pren. pisatelj jasno izrisuje okolje doraščajočega fanta ♪
24.      izsesoválec  -lca [sǝs-u̯c tudi sǝs-lc in ses-u̯c tudi ses-lc] m (ȃ) zastar. izkoriščevalec: izsesovalci ljudstva ♪
25.      kresoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kresuje: prepevanje poznih kresovalcev ♪
26.      kresovánje  -a s (ȃ) glagolnik od kresovati: kresovanje se je zavleklo pozno v noč / kresovanje pastirjev ♪
27.      kresováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. praznovati kresni dan zvečer pred tem dnem: fantje in dekleta kresujejo 2. ekspr., redko kuriti ogenj na prostem: skupaj sta kresovala in pastirovala ♪
28.      napisováti  -újem nedov. (á ȗ) šol. pisati: napisovati besede, števila ♪
29.      obrisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati (sklenjeno) črto, črte okrog česa: obrisovati predmet, vzorec 2. knjiž. opisovati, prikazovati: obrisoval je nesrečo obrisováti se zastar. kazati se v obrisih; črtati se: stolp se je jasno obrisoval na nebu ♪
30.      odpisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. pismeno odgovarjati: redno mi odpisuje 2. delati, da kaj ne obstaja več ali le v manjši meri: odpisovati dolgove / pobotnice je odpisoval na račun njene dote; ta vsota se odpisuje od davka za to vsoto se zmanjšuje davek 3. ekon. zmanjševati vrednost sredstev za del izgubljene vrednosti: odpisovati osnovna sredstva // opuščati, izločati sredstva zaradi izgubljene vrednosti: odpisovati pokvarjeni inventar 4. prenehavati upoštevati koga, računati s kom: nepreklicno se je odločil za pokoj, zato smo ga že vsi odpisovali ♪
31.      opasováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati, nameščati komu pas: opasovati otroka; oblačil in opasoval se je kar med tekom // delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasovati meč; opasovati si predpasnik 2. knjiž. obdajati, obkrožati: okope so opasovali z žičnimi ovirami / hišo opasuje lesen hodnik; hribovje v polkrogu opasuje ravnino ♪
32.      opisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor opisuje: dober opisovalec narave ♪
33.      opisoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opisovanje: avtorjev opisovalni dar / njegove pesmi niso izpovedne, ampak opisovalne / opisovalna metoda ♪
34.      opisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od opisovati: ne mara dolgega opisovanja; natančno, olepšano opisovanje; opisovanje dogodkov, razmer ♪
35.      opisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z besedami predstavljati, prikazovati kaj po zunanjih značilnostih: opisovati ljudi, naravo, življenje; jedrnato, slikovito, živo opisovati; težko je slepemu opisovati barve; na dolgo opisovati ♦ lingv. opisovati čase in naklone z opisnim deležnikom delati, tvoriti 2. nav. 3. os., geom. gibajoč se, premikajoč se na določen način delati: točka opisuje krog; premica opisuje plašč stožca opisován -a -o: pisatelj se je približal duhu opisovane dobe ♪
36.      opsováti  opsújem dov., opsovál (á ú) knjiž. zelo ozmerjati: opsoval je ženo in otroka; grdo, prostaško opsovati ♪
37.      orisováti  -újem nedov. (á ȗ) redko opisovati, prikazovati: uvodno poglavje orisuje življenje na vasi orisováti se knjiž. kazati se v obrisih: skozi meglo se orisujejo vrhovi gor ♪
38.      otresováti  -újem nedov. (á ȗ) star. otresati: otresovati sneg z vej / hiteli so otresovati drevje, da se ne bi polomilo ♪

   1 14 39 64 89 114 139 164 189 214