Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SOV (3.901-3.925)


  1.      zaplêsti  -plêtem dov., zaplêtel in zaplétel zaplêtla, stil. zaplèl zaplêla (é) 1. s pletenjem zadelati, zakrpati: zaplesti luknjo v košu / zaplesti stare košare; zaplesti preluknjano mrežo z žico / ekspr. bršljan je zapletel line v zidu (rastoč) zakril // narediti zaključno vrsto, zaključek pri pletenju, kvačkanju: zaplesti nogavico 2. narediti, da kaj pride v kaj prepletenega, ovirajočega: zaplesti lase v navijalke; zaplesti nogo v žico ∙ ekspr. zaplesti koga v svoje mreže zvijačno si pridobiti naklonjenost koga; zvijačno pridobiti koga za kaj 3. narediti, da je kaj nepravilno, neurejeno prepleteno, zvito: zaplesti trakove, verigo; veter je zapletel vrvi 4. narediti kaj tako, da se težko uredi, razreši: ta dogodek je položaj še bolj zapletel; po nepotrebnem zaplesti zadevo; zaplesti komu življenje // narediti, da postane kaj težko razumljivo, dojemljivo: zaplesti uganko; zaplesti odgovor // narediti, da ima kaj številne, med seboj različno povezane elemente: svojo pripoved, zgodbo je zelo zapletel 5. ekspr., v zvezi z v narediti, povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem: zaplesti državo v vojno; zaplesti koga v kako zadevo, zaroto; zaplesti se v škandal // narediti, povzročiti, da je kdo deležen česa: zaplesti koga v neprijetnosti, težave // z glagolskim samostalnikom narediti, povzročiti, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zaplesti otroka v igro; zaplesti koga v pogovor; zaplesti se v prepir 6. lit. postopno začeti dogajanje: pisatelj je zapletel zgodbo v romanu; dejanje se zaplete in stopnjuje do vrha / zaplesti dramsko dogajanje zaplêsti se 1. postati nepravilno, neurejeno prepleten, zvit: vrvi so se tako zapletle, da jih ni bilo mogoče razvozlati / prsti obeh rok so se zapletli med seboj prepletli; smuči so se zapletle prekrižale 2. priti v kaj prepletenega, ovirajočega: pri hoji se je zapletel med trnje, žico / listje se ji je zapletlo v lase / muha se je zapletla v pajkovo mrežo ujela 3. postati tak, da se težko uredi, razreši: politična nasprotja so se zelo zapletla; položaj, problem se je popolnoma zapletel / njeno življenje se je zapletlo 4. ekspr. priti v ljubezensko razmerje s kom: zapletel se je s precej mlajšo žensko / zapletla se je v razmerje z njim začela imeti 5. priti v stanje, ko se ne more jasno, logično misliti, se izražati: pri opisovanju dogodka se je zapletel / brezoseb. v mislih se mu je zapletlo / pri odgovarjanju na vprašanja se je zapletel se je zmedel, je pomešal stvari ● ekspr. jezik se mu je zapletel ni mogel izgovoriti, povedati gladko; ekspr. zapletel se je s čudnimi ljudmi se začel družiti, sodelovati z njimi zapletèn -êna -o 1. deležnik od zaplesti: biti zapleten v zaroto; s protjem zapletena košara; zapletena nit, vrv 2. ekspr. ki se težko uredi, razreši: zapleten položaj, primer, problem; razreševati zapletena vprašanja // ki se težko razume, dojame: zapletena naloga, uganka 3. ki ima številne, med seboj različno povezane elemente: zapleten stroj; zapletena priprava / zapleten pojav, postopek, proces; zapletena zgradba organizma / to je zapletena zgodba; prisl.: zapleteno sestavljen, zgrajen; sam.: rešiti kaj zapletenega ♪
  2.      zapljúskati  -am dov. (ȗ) 1. večkrat se v sunkih premakniti, navadno neenakomerno: voda v škafu je zaradi tresljaja zapljuskala // nav. ekspr. dati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je zapljuskalo vino // z udarjanjem po tekočini povzročiti kratke, tleskajoče glasove: dežne kaplje so zapljuskale po vodni gladini; v temi so zapljuskala vesla 2. večkrat slišno, navadno neenakomerno udariti, zadeti ob kaj: val zapljuska ob breg // večkrat se v sunkih razliti: valovi so zapljuskali čez rob čolna; pren. novi kulturni tokovi so zapljuskali po deželi ● ekspr. godba je zapljuskala iz dvorane se je zaslišala ♪
  3.      zapljúvati  -am in -pljújem in zapljuváti -pljúvam in -pljújem dov., zapljuvál in zapljúval (ú; á ú) 1. večkrat pljuniti: zapljuval je po tleh 2. star. opljuvati, popljuvati: iz sovraštva ga je zapljuval zapljúvan in zapljuván -a -o: bil je zapljuvan, razbičan in s trnjevo krono na glavi ♪
  4.      zapodíti  -ím dov., zapódil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: zapoditi koga iz hiše; v jezi je zapodil sina od doma; če pride, ga bomo zapodili / zapoditi psa s palico b) da kdo kam gre, pride: zapoditi otroke domov / zapoditi ovce na pašnik c) da začne kdo kaj delati: zapoditi koga delat, učit 2. z glagolskim samostalnikom povzročiti premikanje, kot ga določa samostalnik: zapoditi konja v galop / zapoditi sovražnika v beg 3. pog. vreči, zagnati: zapoditi kamen v koga / zapodil je čevlje pod klop / zapoditi komu kroglo v glavo izstreliti / nož mu je zapodil naravnost v srce zasadil ● ekspr. zapoditi žalostne misli pregnati, odpoditi; ekspr. zapodili so ga iz službe odpovedali so mu službo; pog. na prazni cesti je zapodil začel hitro voziti zapodíti se ekspr. 1. začeti se hitro premikati: učenci so se zapodili iz razreda; zapoditi se proti domu; zapodil se je po stopnicah navzdol; zapoditi se za kom // skočiti, pognati se: zapoditi se čez potok; zapoditi se na konja; zapoditi se komu pod noge 2. preh., s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: zapodil se je vanj in ga udaril; sovražnik se je zapodil nad sestradano vojsko / zapoditi se komu v lase zlasati ga ♪
  5.      zapókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) 1. dati kratke, močne glasove: včasih je zapokala suha veja / ko se je vzravnal, so mu zapokali sklepi; brezoseb. stresla sta si roki, da je kar zapokalo / od časa do časa so zapokale puške streli iz pušk // povzročiti kratke, močne glasove: zapokal je s prsti // s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: voznik je zapokal z bičem 2. začeti streljati: lovci so zapokali; brezoseb. navsezgodaj je zapokalo ♪
  6.      zapóra  -e ž (ọ̑) 1. naprava, ki onemogoča prehod: obiti zaporo; zapora iz kamenja; zapora na cesti / dvigniti zaporo po odhodu vlaka zapornico / brigada je prebila zaporo 2. knjiž. zapiralo: odpreti zaporo aktovke; steklenice z različnimi zaporami 3. preprečitev stikov ene države z drugimi; blokada: uvesti zaporo; gospodarska zapora // publ. prepoved, omejitev trgovanja s čim: zapora nafte / žito je pod zaporo 4. glagolnik od zapreti: zapora vodnega dotoka / zapora meje / zapora šol / zapora ceste / posledice zapore prometa 5. lingv. popolno približanje ploskev govorilnih organov pri tvorbi nekaterih soglasnikov: tvoriti soglasnike z zaporo; zapora in pripora // stik, ki nastane s takim približevanjem: delati zaporo z ustnicami / mehkonebna zapora; središčna zapora ki jo naredi jezična konica ali sprednja jezična ploskev tako, da ob straneh uhaja zračni tok ◊ ekon. trgovinska zapora prepoved ali omejitev trgovine s kako državo; med. zapora kar dela kak cevast organ neprehoden; med., vet. zdravstvena zapora osamitev, prepoved prostega gibanja za preprečitev širjenja bolezni; voj. zapora ovira ali sistem ovir, ki preprečujejo sovražniku vdor; zgod. celinska zapora Napoleonova preprečitev angleških trgovskih stikov z evropsko celino ♪
  7.      zapóred  prisl. (ọ̑) 1. izraža razvrstitev, pri kateri si elementi sledijo v prostoru, času: postavili so se zapored / napisati števila zapored zaporedoma / ženske so zapored grabile in obračale 2. izraža, da si pri dejanju vršilci, predmeti dejanja sledijo: kupil je zapored hišo in avtomobil; gostje so zapored odhajali 3. izraža, da si časovne enote, ponovitve neposredno sledijo: deževalo je pet dni zapored; trikrat zapored lahko ugibaš ● ekspr. pisci besedil so, kakor vidite, zapored pomembna imena vsi; ekspr. vsi zapored so čestitali tekmovalki za sijajno zmago prav vsi ♪
  8.      zaporédnost  -i ž (ẹ̄) 1. značilnost zaporednega: zaporednost streh / zaporednost in istočasnost dogodkov 2. zaporedje: razvrstitev kritik po časovni zaporednosti; poznavanje zaporednosti geoloških dob / upoštevati zaporednost prosilcev vrstni red ♪
  9.      zaporédoma  prisl. (ẹ̄) 1. izraža razvrstitev, pri kateri si stvari v prostoru, času sledijo: konji so dirjali zaporedoma; po klancu so zaporedoma stale stojnice / bil je zaporedoma kmet, trgovec, slikar 2. izraža, da si pri dejanju vršilci, predmeti dejanja sledijo: kadili so zaporedoma eno samo pipo; najprej je odložil žlico gospodar, za njim so jo zaporedoma tudi drugi / brati zaporedoma izvirnik in prevod 3. izraža, da si časovne enote, ponovitve, stvari neposredno sledijo: lepo so odpeli več pesmi zaporedoma; že dve noči zaporedoma ni spal; nekaj mesecev zaporedoma je bila brez dohodkov; trikrat zaporedoma ne more biti izvoljen za to funkcijo / zaporedoma so prišle slabe letine sledile so si ♪
  10.      zaporóžec  -žca m (ọ̑) osebni avtomobil sovjetske tovarne ZAZ: kupiti zaporožca ♪
  11.      zapovŕstje  -a s (ȓ) 1. kar je določeno s sledenjem stvari v prostoru, času, v kaki razvrstitvi: dejanje se razpleta v časovnem zapovrstju; dogovoriti se o zapovrstju nastopov; spremeniti zapovrstje oddaj / zapovrstje črk v abecedi 2. več sledečih si pojavov, stvari: na njegovo odločitev je vplivalo zapovrstje naključij / opaziti zapovrstje kratkih, svetlih prog na obzorju ♪
  12.      zapovrstjó  prisl. (ọ́) 1. izraža zaporedno razvrstitev v prostoru, času: zapovrstjo korakati, stati / naštel je knjige zapovrstjo, kakor so izhajale; oglej si te slike zapovrstjo 2. izraža, da si pri dejanju vršilci, predmeti dejanja sledijo: pili so zapovrstjo iz enega kozarca; ob odhodu so jima zapovrstjo zaželeli srečno pot 3. izraža, da si časovne enote, ponovitve, stvari neposredno sledijo: več dni zapovrstjo so jo opazovali; zmagal je dvakrat zapovrstjo; več zob zapovrstjo je gnilih // izraža, da si kaj sledi v majhnih časovnih presledkih: zapovrstjo je izdal več knjig; poleti je bilo več prireditev zapovrstjo ● ekspr. tega fanta ji odsvetujejo vsi zapovrstjo prav vsi ♪
  13.      zapovŕstnost  -i ž (r̄) značilnost zapovrstnega: zapovrstnost dogodkov; zapovrstnost potresnih sunkov / ugotoviti zapovrstnost dokumentarnih zapisov / vse je prikazano v časovni zapovrstnosti v časovnem zapovrstju ♪
  14.      zapráskati  -am dov., tudi zapraskála (á) 1. večkrat potegniti po čem a) z nohti, kremplji: pes je zapraskal po vratih; zapraskati se po glavi popraskati se b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: z nožem zapraskati po zidu 2. s tesnim dotikom delajoč razo, premakniti se po čem: drsalke so zapraskale po ledu 3. dati ostre, neprijetne glasove: v sobi je zapraskalo pero; žaga je komaj slišno zapraskala ● v grlu ga je nekaj zapraskalo mu povzročilo neprijeten, pekoč občutek; slabš. zapraskal je svoj podpis pod pogodbo podpisal se je ♪
  15.      zaprasketáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) začeti prasketati: kmalu je zaprasketal ogenj / ekspr. okoli njih so zaprasketali streli iz pušk // dati kratke, rezke glasove: goreča veja je kdaj pa kdaj zaprasketala / pod podplatom je včasih zaprasketala suhljad ♪
  16.      zapŕskati  -am dov. (r̄ ȓ) večkrat s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastanejo kratki, ostri glasovi: konj je nakratko zaprskal in se ustavil ♪
  17.      zaprtotrósnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. glive, pri katerih nastajajo trosi v trosovniku, Ascomycetes: prostotrosnice in zaprtotrosnice ♪
  18.      zaredíti  -ím dov., tudi zarédi; zarédil; zarejèn (ȋ í) narediti, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu: zarediti v jezeru ribe; pren., ekspr. prepiri so med njimi zaredili sovraštvo zaredíti se začeti živeti kje zlasti v velikem številu: v votlem deblu so se zaredili sršeni; v mlaki so se zaredile žabe; v obleki so se zaredili molji ♪
  19.      zaregljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. oglasiti se z glasom rega: tu in tam je zaregljala kaka žaba / žabe so hkrati zaregljale začele regljati 2. povzročiti enakomerno se ponavljajoče rezke glasove: namesto zvonjenja so zaregljale raglje / ekspr. sredi noči je zaregljal mitraljez / strojnice so zaregljale s stolpa 3. slabš. neprijazno, jezno reči: predrzno mu je zaregljala v obraz zaregljáti se nar. zasmejati se: veselo se je zaregljala ♪
  20.      zarévskati  -am tudi zarêvskati -am dov. (ẹ̑; ȇ) 1. oglasiti se s kratkimi, rezkimi glasovi: ko je stopil na dvorišče, je pes zarevskal / pes je zarevskal na prišleca / ekspr. v dolini je zarevskal mitraljez 2. slabš. zadirčno reči: požugal je s prstom in zarevskal / jezno je zarevskal nanj ♪
  21.      zaréza  -e ž (ẹ̑) 1. ozka, podolgovata odprtina, vdolbina, nastala s potegom, pritiskom z ostrim predmetom: pri rezanju kruha delati zareze na deski; narediti zarezo na poganjku in vstaviti vanjo cepič; označiti kaj z zarezami; globoka, ostra zareza; zareze in jamice // kar je po obliki tej podobno: vtakniti izvijač v zarezo na glavi vijaka; s kitom zapolniti zareze pri oknu špranje; zareza na dogi utor / ostre zareze ob ustih, na čelu gube, črte 2. knjiž. bistvena sprememba, preusmeritev v kakem delovanju, na kakem področju: v njunem dopisovanju je nastala zareza / objava te knjige je prinesla zarezo v njegovo življenje; novi nazori so povzročili zarezo v umetniškem ustvarjanju // kar povzroči tako spremembo, preusmeritev: ta dogodek štejemo za pomembno zarezo pri uveljavljanju novih pogledov // čas, ko pride do take spremembe, preusmeritve: leto 1963 pomeni zarezo v povojni liriki 3. redko glagolnik od zarezati; zarez: hitra zareza v kožo 4. lit. odmor v verzu sredi stopice: vrstica z zarezo v sredini; zareza za trohejem ♪
  22.      zarezgetáti  -ám tudi -éčem [tudi rǝz] dov. (á ȃ, ẹ́) oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi: žrebci so se splašili in zarezgetali // ekspr. dati rezgetanju podobne glasove: nekje je zarezgetala strojnica zarezgetáti se ekspr. z visokim, rezkim glasom se zasmejati: zarezgetala se je na vse grlo ♪
  23.      zarígati  -am dov. (ȋ) oglasiti se z glasom i-a: osel je nenadoma zarigal // ekspr. dati riganju podobne glasove: sredi smeha je zarigal ♪
  24.      zarís  -a m (ȋ) 1. glagolnik od zarisati: hiter zaris znamenja v pesek / zaris potovanja na zemljevid 2. kar je zarisano, narisano: opaziti na steni zarise iz dveh črt; globoki zarisi koles odtisi 3. kar se zariše: zaris senc na steni / temen zaris gore na obzorju 4. knjiž. zamisel, zasnova: podati zaris delovanja društva / ohranilo se je več zarisov njegove študije osnutkov 5. knjiž. opis, prikaz: pesmim je dodan kratek zaris pesnikovega življenja; zgodovinski zaris razvoja povojne lirike ♪
  25.      zarísati  -ríšem dov. (ȋ) 1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti: s prstom je zarisal v sneg kvadrat; z žebljem je zarisal črto v pod / zarisati krog okrog imena narisati 2. s črto, črtami označiti: na zemljevidu so zarisali pot, ki jo morajo prehoditi; na letvi so zarisali, kje jo je treba odžagati / zarisati mejo med parcelami 3. ekspr. povzročiti, narediti, da kaj nastane na podlagi: letalo je zarisalo bele proge na nebo; mesečina je zarisala na gladino srebrne trakove / skrb mu je zarisala gube v čelo 4. knjiž. opisati, orisati: v predavanju je zarisal pesnikovo pojmovanje romantike; z nekaj besedami je zarisal njegov značaj 5. publ. določiti, izoblikovati: stranki so zarisali program; zarisati nove smernice razvoja zarísati se 1. zmotiti se pri risanju, zarisovanju: zarisati se pri kroju 2. ekspr. pokazati se v obrisih: v mraku se je zarisala ženska postava; pod nami se je zarisala široka struga reke // pojaviti se na podlagi: na oknih so se zarisale ledene rože / na čelu se mu je zarisala guba // postati viden, pokazati se: na obrazu se mu je zarisala jeza; v očeh se ji je zarisal strah zarísan -a -o: trdno zarisan program; ostro zarisane gore na obzorju ♪

   3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA