Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SOV (2.951-2.975)



  1.      síliti  -im nedov.) 1. s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: siliti koga delati, k delu; siliti otroka, naj jé; silil se je, da bi zaspal; siliti se z jedjo, pijačo / siliti koga v zakon // povzročati, da kdo kaj naredi, dela sploh: okoliščine nas silijo, da tako ravnamo / bolezen jo sili v posteljo 2. navadno s prislovnim določilom prizadevati si kljub oviram, odporu a) iti, priti kam: živina sili v koruzo; nikar ne sili v tem slabem vremenu na pot; otrok sili ven, med tovariše / sovražna vojska sili vedno bolj proti mestu / ekspr. mladi silijo v šole, tovarne / ekspr. nikar tako ne sili v njihovo družbo b) uresničiti, kar izraža dopolnilo: niso silili v pogajanja / kar naprej sili v tepež // ekspr. prizadevati si doseči, uresničiti določeno stvar, ki bo po mnenju govorečega povzročila, da bo osebek deležen tega, kar izraža dopolnilo: nikar ne sili v nesrečo, pogubo 3. nav. slabš., v zvezi z za zelo vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: veliko deklet je sililo za njim; že dolgo sili za poročeno žensko 4. ekspr., s prislovnim določilom kljub nasprotovanju, prizadevanju koga prihajati kam, pojavljati se kje: pramen las ji je silil na čelo / smeh mu sili na ustnice; solze so jim silile v oči / brezoseb. sili ga na bruhanje, na jok; sili ga k smehu, na smeh, v smeh 5. agr. z ustrezno temperaturo, vlago vplivati na seme, gomolj, da se pospeši razvoj rastline: siliti krompir, radič, tulipane ● ekspr. iz besed je silila zadrega je bila opazna; ekspr. podleski že silijo na dan začenjajo (vidno) rasti; ekspr. zlobnost sili na dan postaja opazna, vidna; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; ekspr. spanec mu sili na oči postaja zaspan; evfem. zdravilo sili na vodo povzroča, da se mora hoditi na malo potrebo; ekspr. nebotičniki silijo pod nebo so zelo visoki; ekspr. siliti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kri mu je silila v glavo, lica zardeval je; šalj. pijača mu že sili v glavo opijanja se, postaja pijan; ekspr. žito sili v klasje poganja klasje; ekspr. mraz sili v kosti zelo hladno je; ekspr. to mi že dalj časa sili v misel o tem razmišljam; ekspr. silil je vanj z vprašanji vsiljivo ga je spraševal; ekspr. v nos silijo prijetne vonjave prijetno diši; pog. zmeraj (se) sili v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. mrak sili v sobo mrači se; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom; ekspr. silili so ji ga za moža vsiljivo svetovali, naj se z njim poroči silèč -éča -e: na čelo sileči lasje síljen -a -o: siljene čebulice
  2.      simból  -a m (ọ̑) 1. predmet, lik, ki izraža, predstavlja določen abstrakten pojem; znak, znamenje: umetnik je vzel simbole iz vsakdanje predmetnosti; oljkova vejica je simbol miru; srp in kladivo kot simbol komunizma / državni, verski simboli // kar kaj izraža, predstavlja sploh: beseda je že sama po sebi simbol / glasovni simbol; idejni simbol / atomska energija je za manj razvite dežele simbol tehničnega napredka znak, dokaz 2. dogovorjena črka, kratica za označevanje določene stvari: napisati simbol; simbol za vodik je H / matematični simboli; simbol D pomeni dnevni delovni čas; simboli za števila ◊ elektr. simbol znak ali v besedo povezanih več znakov, ki predstavljajo kak ukaz; filoz. simbol čutno zaznavna stvar, katere pomen ni enopomensko določen in dopušča različne razlage; min. simbol ploskve simbol, ki podaja točno lego ploskve v prostoru; soc. statusni simbol kar na zunaj kaže določeno družbeno pripadnost
  3.      simultán  -a -o prid. () knjiž. istočasen, hkraten: simultan napad z več strani; razvoj teh pojavov je simultan; simultan in sukcesiven / simultan izid knjige v različnih državah; anketa po metodi simultanih odgovorov ∙ simultano prevajanje prevajanje, pri katerem prevajalec posluša govornika in sproti prevaja uporabnikugled. simultano prizorišče prizorišče, na katerem se istočasno v različnih okoljih dogaja ali tekoče menjava več dogajanj; med. simultano cepljenje cepljenje z več cepivi hkrati; šport. simultane vaje vaje, ki se delajo istočasno na tleh in na orodju simultáno prisl.: aparat je zapisoval meritve na trak in jih simultano oddajal; to poteka simultano ♦ šah. simultano igrati igrati istočasno z več nasprotniki na več šahovnicah
  4.      sindikát  -a m () 1. družbena organizacija delavskega razreda, ki si prizadeva za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in za varstvo gospodarskih, družbenih, pravnih interesov delovnih ljudi: biti član sindikata; predsednik sindikata / stopiti v sindikat // enota te organizacije: o tem bodo razpravljali tudi sindikati; predsednik sindikata šole / osnovna organizacija sindikata / Zveza sindikatov Jugoslavije // pog. člani, odborniki te enote: sestanek sindikata 2. v nekaterih državah razredna organizacija, ki si prizadeva za neposredno izboljšanje delovnih razmer in materialnega položaja včlanjenih delavcev in nameščencev: vlada ni sprejela zahtev sindikatov po zvišanju plač / kovinarski sindikati 3. v kapitalistični ekonomiki združenje podjetij, organizacij zaradi uspešnejšega nastopanja na trgu: sindikat bank, delničarjev
  5.      sinhronizírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, da se dejanja, pojavi časovno med seboj ujemajo, potekajo istočasno: sinhronizirati gibe / sinhronizirati dejavnosti / sinhronizirati ure uskladiti 2. film. narediti, da se slika in zvok v filmu med seboj časovno ujemata: sinhronizirati film // z dodatnim tonskim snemanjem in montažo nadomestiti izvirni govor, jezik filma s kakim drugim jezikom: sinhronizirati tuje filme / sinhronizirati film v slovenski jezik ◊ gled. sinhronizirati lutko uskladiti njene kretnje z govorom; ptt sinhronizirati narediti, da se določeni vrtljivi deli dveh med seboj ločenih naprav vrtijo z isto vrtilno hitrostjo sinhronizíran -a -o: sinhronizirani filmi; program prakse je sinhroniziran s programom predavanj ♦ elektr. sinhronizirani motor elektromotor, pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem; strojn. sinhronizirani menjalnik menjalnik s pripravo, ki omogoča avtomatično izenačevanje vrtilne hitrosti; prisl.: proizvodnja teče sinhronizirano
  6.      sinópsis  -a m (ọ̑) 1. knjiž. kratka vsebina, pregled česa: brati, napisati sinopsis 2. film. krajše (literarno) delo z zgoščeno vsebino kot osnova za scenarij, igro: napisal je več sinopsisov / dramski sinopsis; sinopsis za scenarij
  7.      sintétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču 2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je sintetično / sintetična zdravila / sintetična hrana; sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekulbiol. sintetični hormoni; farm. sintetični analgetiki; fin. sintetični konto konto, ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev; kem. sintetični polimeri; lingv. sintetični jeziki jeziki, ki z določeno obliko besede izražajo hkrati več slovničnih kategorij; lit. sintetična kompozicija kompozicija, pri kateri si sledijo dogodki v naravnem, neprekinjenem časovnem zaporedju; muz. sintetična glasba kombinacija navadne glasbe z elektronsko; ped. sintetična metoda pouka metoda, pri kateri se elementi obravnavane snovi sestavljajo v celote sintétično prisl.: sintetično narejena snov
  8.      sínus  -a m () 1. med. votlina v čelni ali v zgornji čeljustni kosti, prevlečena s sluznico: čutiti bolečine v sinusu / čelni sinusi / vnetje sinusov obnosnih votlin // votlina, široka cev kje sploh: sinus poprsnice; sinusi v lobanjskih kosteh, možganih 2. geom., v zvezi sinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu nasprotne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku: izračunati sinus kota
  9.      sínusen  -sna -o prid. () nanašajoč se na sinus 2: sinusne tablice / sinusna krivulja sinusova krivuljaelektr. sinusna napetost napetost, ki se spreminja kot sinusova funkcija; fiz. sinusno nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga
  10.      sinusoída  -e ž () geom. krivulja, ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo
  11.      sípek  -pka -o prid. (í) ki sestoji iz zelo drobnih, majhnih, med seboj nesprijetih delcev: sipek pesek; sipka snov, zemlja; sipko gnojilo / kosovni in sipki material; sipki premog; pog. sipki sladkor kristalni sladkor; pren., knjiž. smeje se z drobnim, sipkim smehom ♦ petr. sipka kamnina // navadno v zvezi s sneg suh in droben: padal je sipek sneg; po sipkem snegu je težko hodil / sipki zameti
  12.      sirénski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. zapeljiv, vabljiv: zvabili so ga sirenski glasovi / poslušati sirensko petje
  13.      sírinks  -a m () pri starih Grkih piščal iz več med seboj povezanih cevi: igrati na sirinks ◊ zool. organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi; spodnji grgavec
  14.      sírotka  -e ž (í) 1. rumeno zelenkasta tekočina, ki ostane po izločitvi sirnine iz mleka: odliti sirotko; skleda kislega mleka in sirotke ♦ agr. kislinska, siriščna sirotka pri kateri se sirnina izloči iz mleka s pomočjo mlečne kisline, sirišča 2. slabš. bled, slaboten človek: le kaj more storiti taka sirotka / kot psovka ti sirotka zelena 3. star., navadno v zvezi krvna sirotka krvni serum: vzeti bolniku krvno sirotko
  15.      sistém  -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom 1. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih teles, enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: pojmovati atom, vesolje kot sistem // astr. taka skupina nebesnih teles s skupnim središčem, sestav: sončni, zvezdni sistemi / geocentrični, heliocentrični sistem; planetni sistem vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca 2. geogr. skupina med seboj povezanih naravnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: gorski, jamski sistem; rečni sistem reka z vsemi pritoki 3. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: izboljšati, zgraditi sistem; alarmni, hladilni, krmilni sistem; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem področju, ki tvorijo zaključeno celoto; namakalni sistem / obrambni sistem jarkov in nasipov 4. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto: dihalni, prebavni sistem / mezgovni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu; žilni sistem; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača 5. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: ustvariti sistem; sistem idej, načel, pojmov; pisava je sistem znakov za pisno sporazumevanje / nasprotja med filozofskimi, ideološkimi sistemi / merski sistemi 6. načrtno, razumsko urejen skupek enot, načel, postopkov, ki določajo kako dejavnost, zlasti glede na dosego določenega cilja; red, načrt: izboljšati, spremeniti sistem dela, igranja, nagrajevanja; tekmovalni, vzgojni sistem / pog. on nima sistema ne dela, ne misli urejeno, načrtno, premišljeno; v navideznem neredu odkriti sistem red, urejenost; delati brez sistema, po sistemu // tak skupek glede na osnovno načelo, po katerem je urejen: abecedni, časovni, kartotečni, točkovni sistem / desetprstni sistem tipkanja 7. celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje, (družbena) ureditev: revolucionarno spreminjati družbeni sistem / demokratični, federativni, republikanski sistem; samoupravni socialistični sistem 8. celota predpisov, pravil, ki urejajo kako družbeno področje: davčni, denarni, politični sistem ◊ agr. saditi po vrstnem sistemu saditi v vrstah, med katerimi je določena, predpisana razvrstitev in razdalja; biol. naravni sistem rastlinstva in živalstva razvrstitev rastlinstva in živalstva v skupine po sorodnosti; ekon. degresivni sistem nagrajevanja po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost; družbenoekonomski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; gospodarski sistem po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; elektr. informacijski, operacijski, računalniški sistem; trifazni, večfazni sistem; fiz. mednarodni sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; opazovalni sistem koordinatni sistem za določanje lege in ure za merjenje časa; geom. koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni, premočrtni koordinatni sistem; sistem premic, ravnin skupnost premic, ravnin s predpisano lastnostjo; grad. montažni sistem gradnje pri katerem se uporabljajo vnaprej izdelani montažni elementi; jur. volitve po večinskem sistemu; delegatski volilni sistem po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti; kem. periodni sistem elementov razporeditev kemičnih elementov po naraščajočih atomskih številih v obliki tabele; lingv. glasovni sistem jezika; lit. naglasni, zlogovni metrični sistem; mat. desetiški, dvojiški sistem; logaritemski sistem; odvisni sistem sistem med seboj odvisnih enačb, vektorjev, aksiomov; metal. napajalni sistem s pomočjo katerega se prepreči nastanek lunkerja v ulitku; min. kubični sistem v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; monoklinski sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; kristali v heksagonalnem, rombičnem sistemu; muz. atonalni, tonalni sistem; četrttonski sistem v katerem je oktava enakomerno razdeljena na štiriindvajset tonov; navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; prekrivalni sistem izdelave čolnov pri katerem se deske opločja delno prekrivajo; ptt simultanski sistem ki omogoča istočasno delovanje dveh ali več ločenih telefonskih ali telegrafskih zvez na istem vodu; sinhronski (telegrafski) sistem pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono; rad. oddajni, sprejemni sistem; televizijski sistem; soc. odprt družbeni sistem v katerem ni ovir za spreminjanje poklicnega, družbenega, razrednega položaja človeka; šah. obrambni sistem; švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk; teh. zavorni sistem
  16.      síten  -tna -o prid.) 1. ki z majhnimi, vztrajnimi zahtevami povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: ta človek je zelo siten; otrok je siten, ker je lačen in zaspan; ne bodite tako sitni; sitne ženske / siten kupec / to je rekel s sitnim glasom / kot psovka kar pojdi, sitnost sitna // ekspr. nadležen: sitne muhe; siten kot muha, obad, osa 2. ekspr., v povedni rabi ki z vztrajnimi prošnjami, zahtevami skuša priti do česa: siten moraš biti, pa dosežeš, kar želiš 3. star. neprijeten, zoprn: siten opravek; to je res zelo sitna stvar sítno prisl.: sitno se držati / v povedni rabi: sitno je o tem govoriti; s smiselnim osebkom v dajalniku sitno mu je bilo, ko so ga vsi gledali
  17.      sítnež  -a m () ekspr. siten človek: bil je velik sitnež; staremu sitnežu nikoli ne ustrežeš / sitnež sitni / kot psovka molči, sitnež
  18.      sítnica  -e ž () ženska oblika od sitnež: bila je velika sitnica / kot psovka kaj spet hočeš, sitnica
  19.      sitnôba  -e ž (ó) ekspr. 1. sitnost: gospodarjevo sitnobo so težko prenašali / koliko sitnobe mu je že naredil ta fant 2. siten človek: ta sitnoba ves dan sitnari / kot psovka molči, sitnoba sitna
  20.      sítnost  -i ž (í) 1. stanje sitnega človeka: njegova sitnost je na otroke slabo vplivala / ekspr. zaradi njegove sitnosti mu je ustregel // nav. ekspr. kar je neprijetno, zoprno: delati komu sitnosti; s tem si je nakopal sitnosti; rad bi jim prihranil to sitnost / z njo so same sitnosti ∙ pog. samo sitnost prodaja, stresa sitnari 2. slabš. siten človek: ta stara sitnost ni za nobeno delo / kot psovka nehaj že, sitnost sitna
  21.      skákati  in skakáti skáčem, stil. skákati -am nedov., skáčite, tudi skákaj, tudi skakájte (á á á; á) 1. z odrivi, zlasti z nogami, se oddaljevati od podlage: skačem, da si okrepim noge; skakati pol metra visoko; skakati in tekati; skače kot žrebe / skakati na mestu / otroci skačejo čez potok; ptič skače z veje na vejo; skakati na vlak je nevarno / kopali so se in skakali v vodo / skakati na glavo, noge / skakati s padalom; skakati s smučmi; skakati z vrvico / pes je kar skakal, ko je zagledal gospodarja / skakati od veselja // s takimi odrivi opravljati določeno pot po zraku: vsak smučar, tekmovalec skače trikrat / skakati na sedemdesetmetrski skakalnici / skakati daleč // gojiti skakanje, ukvarjati se s skakanjem: ta padalec, smučar skače že več let 2. z odrivi se premikati: kenguru ne teče, ampak skače; skakati proti domu; skakati po eni nogi // ekspr. razposajeno, živahno tekati, navadno ob igri: otroci skačejo na dvorišču 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivi se hitro pojavljati: napadalci so skakali izza dreves / otroci radi skačejo pred avtomobile 4. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivi zelo hitro vstajati: vojaki so že ob prvih strelih skakali z ležišč / skakati na noge; skakati kvišku 5. nav. ekspr. z odrivi, z določenim namenom se premikati v položaj, kot ga izraža določilo: kričali so in skakali nanj / pes je besno skakal v tujca / sovražnik jim je skakal v hrbet 6. ekspr., s prislovnim določilom v kratkih časovnih presledkih, z določenim namenom hitro opravljati kake poti: skakati od urada do urada; ves dan sem skakal po trgovinah 7. ekspr. hitro, nenadoma se po zraku oddaljevati od podlage: iskre so skakale na vse strani / plameni so skakali s strehe na streho / njeni spretni prsti so vedno hitreje skakali po klavirju // poskakovati: žaga skače / ob udarcih so krožniki na mizi kar skakali 8. ekspr. zaradi zunanje sile, sunka se zelo hitro premikati iz določenega položaja: kazalec, priprava skače sem in tja // tako se premikati iz določenega položaja zaradi ohlapne namestitve: ni dobro pritrjeno, zato vijak, železo skače / noge mu skačejo v prevelikih čevljih 9. ekspr. hitro, naenkrat v visoki stopnji se spreminjati, naraščati in upadati: cene skačejo / temperatura skače gor in dol 10. ekspr. nenadoma prehajati z ene stvari na drugo brez neposredne notranje povezanosti: preveč skače, nič ga ne razumem / v svojih mislih, vprašanjih skače; skakati stran od snovi pogovora / ta film zelo skače od enega prizorišča na drugo ● ekspr. kako bo skakala, ko bo to izvedela zelo bo jezna; ekspr. skakati čez ojnice, čez plot biti nezvest v zakonu; ekspr. skakati komu v besedo prekinjati ga pri govorjenju; ekspr. črke mu skačejo pred očmi pri branju ima občutek, da niso pri miru; ekspr. njene misli so skakale druga čez drugo si hitro sledile in bile med seboj nepovezane; ekspr. skakati si v lase prepirati se; tepsti se; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most ◊ šah. skakač skače se premika za dve mesti naprej in eno vstran; šport. skakati čez konja, kozo; skakati v daljino, višino; skakati v vodo; skakati s palico skakáje: ptički žvrgolijo, skakaje z veje na vejo; otrok je zbežal, skakaje čez luže skakajóč -a -e: skakajoč oditi; prišla je s skakajočim korakom
  22.      skálp  -a m () koža z lasmi na človeški glavi: kirurg je odrezal košček skalpa in ga presadil / Indijanec je premaganemu sovražniku vzel skalp // ta koža, odstranjena z glave sovražnika, kot trofeja: ob sedlu so Indijancu viseli skalpi / indijanski skalp
  23.      skáza  -e ž () ekspr. 1. kar je skaženo: marsikatera nova hiša je skaza 2. kdor kaj skazi: on ti je skaza / kot psovka izgini, skaza nemarna / mojster skaza kdor dela slabe izdelkestar. bradavica ji dela skazo jo kazi
  24.      skláden 1 -dna -o prid., skládnejši (á) 1. katerega deli so v urejenem, zaželenem, lepem razmerju: skladna celota; ima lepo, skladno postavo / skladen razvoj gospodarstva // ki s čim drugim sestavlja a) urejeno, prijetno celoto: z užitkom poslušati skladne glasove pevcev; barve vzorca so skladne / siva barva je skladna z večino drugih barv b) logično urejeno celoto: njegov nauk je skladen / duhovno, notranje skladen človek 2. za katerega je značilno medsebojno razumevanje: živela sta v skladnem, srečnem zakonu; odnosi v delovni skupnosti so skladni / skladna družina 3. v zvezi z z ki ima prav take lastnosti, značilnosti, kot so določene, se pričakujejo glede na izbrano merilo urejenosti, pravilnosti: gospodarski razvoj je skladen s sprejetimi resolucijami; z dosedanjimi pojmovanji premalo skladna razlaga; njegova dejanja so skladna z govorjenjem 4. zastar. zložljiv: skladni stoli; skladna miza ◊ geom. lika sta skladna lika sta enaka po obliki in velikosti skládno prisl.: delovati skladno; skladno razvit; ravnati skladno s predpisi
  25.      skládje  -a s () knjiž. skladnost: skladje barv, glasov / skladje misli z resničnostjo / spraviti v skladje s čim uskladiti; to je v skladju z naravnimi zakoni v skladu

   2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA