Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SOV (282-306)



  1.      vasováti  -újem nedov.) v kmečkem okolju biti ponoči na obisku pri dekletu: vasoval je pod oknom in dobil nagelj / fantje so cele noči vasovali pri dekletih / hoditi, iti vasovat // biti na obisku pri kom sploh: rad vasuje pri sosedu; pren. danes bo spet dolgčas vasoval pri nas; misli so vasovale drugje ● nar. zahodno sosede so veliko vasovale hodile od hiše do hiše, zlasti zaradi klepetanja; vasovati pri mrliču v kmečkem okolju bedeti pri mrliču vasujóč -a -e: vasujoči fant
  2.      vèčpasóven  -vna -o prid. (-ọ̄) urb., v zvezi večpasovna cesta cesta z več prometnimi pasovi
  3.      vèčpasóvnica  -e ž (-ọ̑) žarg., urb. večpasovna cesta: graditi večpasovnice
  4.      vlásovec  -vca m () med drugo svetovno vojno pripadnik iz sovjetskih vojnih ujetnikov sestavljenih enot sovjetskega generala Andreja Vlasova, ki se je predal nemškemu okupatorju: vlasovci so ga ubili; oddelek vlasovcev
  5.      sovec  -vca m (ọ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem do 1944 pripadnik varnostno-obveščevalne službe [VOS]: vosovec je likvidiral izdajalca; akcije vosovcev
  6.      sovski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vosovce: vosovska akcija; vosovska skupina / vosovski filmi
  7.      vpisoválec  -lca [c] m () kdor vpisuje: vpisovalec je izpolnil vprašalnik / vpisovalci vtisov v spominsko knjigo / publ. vpisovalec posojila
  8.      vpisoválen  -lna -o prid. () namenjen za vpisovanje: vpisovalna knjiga; izpolniti vpisovalno polo
  9.      vpisovánje  -a s () glagolnik od vpisovati: vpisovanje podatkov v kartoteko; beležnica za vpisovanje ocen / vpisovanje otrok v šolo / vpisovanje v višje letnike
  10.      vpisováti  -újem nedov.) 1. delati, da je kaj napisano, zapisano v čem: vpisovati podatke v tabelo; učitelj si je vpisoval ocene v beležnico / vpisovati predavanja / šola bo vpisovala novince 2. narediti, da kdo postane član kake organizacije, društva: vpisovati otroke v šolo; začeli so se vpisovati v stranke / študentje se vpisujejo v višje letnike
  11.      vrésovka  -e ž (ẹ̄) vrtn. prst s sveta, poraslega z vreso ali reso: dodati lončnicam vresovko ◊ bot. vresovke grmi ali polgrmi s spiralasto, nasprotno ali vretenčasto razvrščenimi listi in rdečimi, rožnatimi, belimi ali rumenimi cveti v socvetju, Ericaceae
  12.      vrisováti  -újem nedov.) 1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati kaj v kaj: vrisovati znamenja v glinene ploščice 2. z risanjem delati čemu v notranjosti kaj: vrisovati krogom znamenja // z risanjem delati kaj na kaj: na prazna mesta v besedilu vrisovati puščice 3. z risanjem določenih črt, znamenj delati, da pride kaj v kaj narisanega, s črtami oblikovanega: vrisovati podatke v grafikon / vrisovati na zemljevid položaje ladje, smeri pohoda
  13.      zabrisováti  -újem nedov.) 1. delati, povzročati, da je kaj a) manj vidno, opazno: veter sproti zabrisuje sledove v snegu; s pudrom zabrisuje gube na obrazu / zabrisovati mejo med resničnostjo in domišljijo b) manj jasno, razločno: megla zabrisuje obrise predmetov / zabrisovati bistvo problema 2. delati, da kdo česa ne more opaziti, odkriti: hiteli so zabrisovati dokaze o svoji krivdi
  14.      zakrasovánje  -a s () glagolnik od zakrasovati: vse bolj napredujoče zakrasovanje; zakrasovanje pokrajine
  15.      zakrasováti  -újem nedov.) geogr. postajati kras: svet zakrasuje; področje se zakrasuje
  16.      zapisoválec  -lca [c] m () kdor kaj zapisuje: zapisovalec pogovora; napake zapisovalcev / zapisovalec ljudskih pesmi
  17.      zapisoválen  -lna -o prid. () ki se uporablja za zapisovanje: zapisovalna naprava
  18.      zapisoválnik  -a m () teh. naprava za zapisovanje spremenljivih (fizikalnih) količin: zapisovalnik jakosti zvoka; zapisovalnik potresnih sunkov
  19.      zapisovánje  -a s () glagolnik od zapisovati: zapisovanje dogodkov; zapisovanje misli, podatkov / zapisovanje ljudskih pesmi / zapisovanje filmskega prizora prenašanje na filmski trak; zapisovanje zvoka na magnetofonski trak snemanje / zapisovanje imen z veliko začetnico pisanje / naprava za zapisovanje zračnega pritiska / zapisovanje v šolo vpisovanjeelektr. magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; etn. iti k zapisovanju nekdaj iti sklenit ženitno pogodbo; lingv. zapisovanje intonacij
  20.      zapisováti  -újem nedov.) 1. s pisanjem dajati čemu tako obliko, da se lahko ohrani: zapisovati neznane besede, imena krajev; zapisovati opombe v zvezek; natančno, sproti si je zapisoval njihove želje / zapisovati ljudske pesmi zbirati v pisni obliki / zdravnik zapisuje zdravila predpisuje; zapisovati glasbo na magnetofonski trak snemati // pisati: besede zapisujte z velikimi črkami; zapisovati pomožne račune na desno stran table ♦ lingv. zapisovati govor kakega kraja 2. prikazovati s črtami, pikami: naprava zapisuje potresne sunke na papirnat trak 3. star. vpisovati, včlanjati: zapisovati otroke med planince, v šolo ● knjiž. naše slikarstvo zapisuje vidne uspehe ima, dosega; knjiž. zapisovati stroške knjižiti zapisujóč -a -e: poslušal je, zapisujoč si njegove besede; zapisujoča merilna priprava
  21.      zarisoválen  -lna -o prid. () s katerim se zarisuje: zarisovalno orodje ♦ obrt., tisk. zarisovalna igla orodje v obliki paličice z zelo trdo konico za delanje raz v kovino
  22.      zarisovánje  -a s () glagolnik od zarisovati: zarisovanje likov / zarisovanje kroja na blago
  23.      zarisováti  -újem nedov.) 1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati: s palico je zarisoval različne like v pesek / zarisovati kroj na blago risati 2. s črto, črtami označevati: na zemljevidu so zarisovali pot, ki jo morajo prehoditi / zarisovati dnevno proizvodnjo na grafikonu zarisováti se ekspr. kazati se v obrisih: strehe so se ostro zarisovale v nebo // pojavljati se na podlagi: na steni so se zarisovale sence plamenov // postajati viden, kazati se: na njenem obrazu se je zarisoval nasmeh
  24.      sova  -e ž (á) star. zapah, klin: poriniti zasovo čez vrata / privzdigniti zasovo
  25.      zasovražíti  in zasovrážiti -im, in zasovrážiti -im dov. ( á ; ā ) začutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu: zasovražiti soseda; ekspr.: koga smrtno zasovražiti; zasovražiti iz dna srca / ekspr. zasovražiti ves svet // začutiti odpor, veliko nenaklonjenost sploh: zasovražiti oblast, šolo zasovrážen -a -o knjiž. osovražen: od vseh zasovražen človek; zasovražen politični sistem

   157 182 207 232 257 282 307 332 357 382  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA