Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
SOV (2.157-2.181) 
- peteroglásen -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za pet glasov: peteroglasna skladba / peteroglasno petje ♪
- peteroknjížje -a s (ȋ) rel. prvi del biblije, ki obsega pet Mojzesovih knjig; pentatevh: prevod peteroknjižja ♪
- pétglásen -sna -o prid. (ẹ̑-ā) muz. komponiran za pet glasov: petglasni madrigal; petglasna skladba ♪
- péti pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ́ ó) 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno // preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini; partizansko pesem je začel bolj recitirati kakor peti / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu 2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja; učiti se peti /
peti po notah, star. iz not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom / peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge / arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor // ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka 3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna // star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba; nikar mi več ne poj; lepo poješ, vendar te ne bom poslušal; vedno poje eno in isto 5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju pojejo ptiči; slavček je pel vso noč; vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni 6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo; strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel // z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil / puške in topovi so neutrudno peli ● ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to
je vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo ◊ lov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenja; muz. dvoglasno, enoglasno peti pojóč -a -e: njen pojoči glas mu zelo ugaja; pojoči udarci kladiv; pojoča skupina mladih; prisl.: pojoče govoriti; glas se mu je pojoče spreminjal pét -a -o: pesem se je širila v peti obliki; med ljudstvom pete pesmi ♦ rel. peta maša
maša, pri kateri se posamezna besedila pojejo ♪
- petícija -e ž (í) (višjim) organom oblasti namenjena pismena izjava za ureditev kake splošne zadeve; prošnja, zahteva: izročiti, predložiti peticijo; v peticiji se zahteva prepoved atomskih poskusov; peticija (poslana) na ministrstvo, vlado / peticijo je podpisalo več znanih osebnosti ♪
- petórka -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom skupina petih oseb, navadno sestavljena za določeno delo, nalogo: ilegalna petorka 2. publ. skupina petih igralcev košarkarskega moštva, ki je trenutno določena za igro: petorka je bila ves čas zelo bojevita / o prvem mestu bo odločala tekma med sovjetsko in našo petorko ♪
- pévka -e ž (ẹ́) 1. ženska oblika od pevec: a) mladi pevci in pevke / rada je prepevala, čeprav ni bila pevka / pevka v sosednji hiši je utihnila b) koncertna, operna, zborovska pevka; pevka popevk 2. v zvezi ptica pevka ptica, ki se oglaša z značilnimi melodičnimi glasovi: ptice pevke in druge ptice ◊ muz. koloraturna pevka; zool. pevka manjša sivo rjava ptica s koničastim kljunom, Prunella; planinska pevka ♪
- pezdè -éta [pǝz] m (ȅ ẹ́) nizko omahljiv, neodločen, bojazljiv človek: na takega pezdeta se ne moreš zanesti; v primeri z njim si navaden pezde / kot psovka samo izmikaš se, pezde ♪
- pieta in pietà [pietá] ž neskl. (ȃ) um. kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju ♪
- píhati -am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í) 1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod noge mi piha čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog / veter piha; v obraz ji je pihala topla večerna sapa 2. iztiskati zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihati v ogenj, žerjavico; močno pihati; pihati in puhati / pihati cigaretni dim v zrak; pihati si toplo sapo v premrle roke / pihati skozi nos; ekspr. to je pihal, ko je šel v hrib hitro dihal, sopihal // s pihanjem a) odstranjevati: pihati prah, smeti z mize b) hladiti, ohlajati: pihati vročo juho; pihaj, da se ne opečeš c) lajšati bolečine: pihala mu je krvaveči prstek 3. dajati, oddajati enakomeren tok zraka: kalorifer piha
topel zrak 4. s pihanjem izražati navadno strah, občutek ogroženosti: mačka je začela pihati; jezno pihati // ekspr. izražati jezo, nejevoljo, sovražnost: žena že ves dan piha proti njemu / pihati od jeze, togote, zavisti / jezen je, da kar piha zelo je jezen 5. igrati (na) pihalni instrument: godci so začeli pihati in piskati / piha na orglice, redko v trobento 6. obrt., v zvezi pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek: že več let piha steklo ● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. vlak je pihal proti goram peljal; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; žarg., avt. voznik je moral pihati opraviti poskus z alkotestom; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati drug veter razmere so se spremenile; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; pog.,
ekspr. pihati dekletu na dušo, srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; pog., ekspr. dolgo mu je pihal na dušo, pa zaman mu prigovarjal, ga prepričeval; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna pihajóč -a -e: močno pihajoč veter píši -te: ekspr. piši me v uho, vulg. v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; prim. vritmepiši ♪
- píhniti -em dov. (í ȋ) 1. iztisniti zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihniti skozi luknjo v cev; močno pihniti / pihniti dim / pihnil je luč in odšel spat // s pihom odstraniti: pihniti prah z mize 2. s pihom izraziti navadno strah, občutek ogroženosti: mačka jezno pihne in skoči na okno // ekspr. izraziti jezo, nejevoljo, sovražnost: poberi se, je jezno pihnila 3. pog., ekspr. ustreliti, ubiti: pihnil je lepega gamsa; nekoga je pihnil, pa so ga zaprli ● pog., ekspr. ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; pog., ekspr. hotel jo je pihniti čez mejo oditi ilegalno v tujino; ekspr. pihne na moje besede ne upošteva jih ♪
- pijàn -ána -o prid. (ȁ ȃ) 1. ki zaradi zaužite alkoholne pijače ne govori, ne ravna normalno, razsodno: pijan človek se je opotekal po cesti; biti, postati pijan; gostje so že pijani; zmeraj je pijan; pijan je kot čep, klada, krava, pog. kot mavra zelo; ekspr. pijan do nezavesti zelo // ki izraža, kaže tako stanje: pijani glasovi, koraki; zaslišal se je pijan smeh; ima motne, pijane oči / pijano veselje 2. ekspr., z rodilnikom ki ima česa v tako veliki meri, da ne zna ravnati stvarno, čustveno neprizadeto: pijan moči; pijan, (od) ljubezni veselja; sreče, strasti sta pijana; bili so pijani zmage / pijan krvi 3. star. opojen: ta pijača je precej pijana; pijano vino ● tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. (belega) kruha je pijan zaradi izobilja je objesten, predrzen; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno,
mlahavo; ekspr. pijana veselica veselica, ki mineva, poteka v pijanosti; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje pijáno prisl.: pijano gledati, se opotekati, plesati ♪
- pikapôkati -am nedov. (ȏ) ekspr. 1. dajati kratke, močne glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: mlatiči so pikapokali; na vseh podih so pikapokali cepci; brezoseb. od jutra do večera je pikapokalo s skednja / pikapokal je z bičem 2. mlatiti s cepci: sosedovi bodo jutri pikapokali ♪
- píkati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. z zasajanjem žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročati bolečino ali ogrožati zdravje: čebele so divje pikale; te kače pikajo / rdeče mravlje močno pikajo 2. z zasajanjem sesala v kožo povzročati boleč, srbeč občutek: bolhe so ga začele pikati; komarji so na večer pikali; soparno je in obadi pikajo 3. ekspr. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino; bosti: pesek ga je pikal v podplate; štrleča slama pika; trnje ga pika 4. pog. zbadati: pikati z buciko / pikati z besedami // prizadevati, žaliti: žena ga pika, kadar le more; pogosto se pikata med seboj 5. ekspr. dajati odsekane, visoke glasove: po oknu so pikale kaplje / dež pika ● ekspr. kokoši pikajo zrnje zobljejo; ekspr. sonce močno pika žge; ekspr. iz zemlje že pika žito kali pikajóč -a -e: pikajoče žuželke ♪
- pikpòk -ôka m (ȍ ȏ) glas, glasovi pri udarjanju s cepcem, bičem: pikpok cepcev se je za hip ustavil ♪
- pìk pòk medm. (ȉ-ȍ) posnema glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: pastir šviga z bičem, da poka: pik pok; pik pok, se oglaša s skednja ♪
- pinjín -a m (ȋ) lingv. latinica za zapisovanje kitajskih glasov, besed, namenjena Nekitajcem: uvedba obveznega pinjina / zapisati lastno ime v pinjinu; neskl. pril.: pinjin transkripcija ♪
- pìnk pònk medm. (ȉ-ȍ) posnema glasove pri udarjanju: pink ponk, se odbija žogica od loparčkov / po njem je začelo padati pink ponk ♪
- pisálnica -e ž (ȃ) 1. v srednjem veku prostor za pisanje ali prepisovanje rokopisov: samostanska pisalnica 2. zastar. pisarna: ko se je izšolal, je služboval po raznih cesarskih pisalnicah ♪
- pisár -ja m (á) 1. nekdaj kdor se poklicno ukvarja s pisanjem, prepisovanjem: listine so pisarji skrbno prepisovali; grajski, samostanski pisar // nižji pisarniški uslužbenec: sina je dal za pisarja / mestni, sodni pisar 2. slabš. pisatelj, pisec: ti naši pisarji ne vedo, kako nam kvarijo jezik / to ni noben pisatelj, je navaden pisar ◊ zool. smrekov lubadar ♪
- pisárniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pisarno: pisarniški prostori / pisarniški posli sprejemanje, odpravljanje, urejevanje dopisov, listin v zvezi s poslovanjem; pisarniško poslovanje / pisarniško osebje / pisarniški papir papir za pisanje v obliki listov; pisarniško pohištvo // značilen za pisarniško poslovanje: pisarniški jezik; pisarniško izražanje ♪
- pisáva -e ž (ȃ) 1. sistem znakov za pisno sporazumevanje: iznajti, sestaviti, uvesti pisavo; razvoj pisave / cirilska pisava; latinska pisava latinica; črkovna, zlogovna pisava; grška, kitajska pisava; hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen; tajna pisava; pisava za slepe / glasbena pisava // način pisanja, tiskanja tega sistema: prilagoditi, reformirati pisavo / lepopisna pisava; tehniška pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike; pisava od leve proti desni // način pisanja znakov tega sistema pri posamezniku: ima lepo, okorno, razločno, veliko pisavo; takoj je spoznal njeno pisavo; po pisavi se mu pozna, da je živčen; komaj čitljiva pisava; ekspr. ima čisto dohtarsko pisavo težko čitljivo, nerazločno; izpisana pisava pri kateri so črke ustaljeno, individualno izoblikovane; ležeča, okrogla, pokončna pisava / otroška, ženska pisava
2. pisanje, zapisovanje: pisava in izgovor tujih imen / obvladati jezik v govoru in pisavi ◊ arheol. slikovna pisava sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; lingv. etimološka, fonetična pisava ♪
- písk -a m (ȋ) visok, oster glas: zaslišati pisk; glasen, tanek, zategel pisk; pisk lokomotive, piščalke / gamsov, srnjakov opozorilni pisk ◊ etn. ustnik (pri piščali) ♪
- piskálo -a s (á) ekspr. pihalo: igrati na piskalo ● slabš. v zboru ni nobenega dobrega pevca, so sama piskala pevci s slabimi, piskajočimi glasovi ♪
- pískati -am nedov., tudi piskála (í) 1. igrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: godci so godli in piskali; pastir leži v travi in si piska / piskati na piščalko 2. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka piska; glasno, predirljivo piskati; dobil je konjička, ki zadaj piska / para piska v zrak piskajoč uhaja; brezoseb.: v prsih mu hrope in piska; v sprejemniku spet piska // oglašati se s takimi glasovi: gams, srna piska / začela sta piskati jerebom jih klicati na tak način 3. s pihanjem v ozek, podolgovat predmet, režo povzročati visoke, ostre glasove: naučiti se piskati; piskati na list, prste; piskati v cevko / zunaj piska burja; veter piska v vejah ● žarg., šport. sodnik je piskal osebno napako, prekršek s piščalko dal znak, da je bila storjena osebna napaka, prekršek; ekspr. trobentice že piskajo
pomladni pozdrav že cvetijo; ekspr. s samo pokojnino bom tanko piskal bom živel slabo, v slabih gmotnih razmerah; bil je hud, da je kar piskal zelo je bil hud piskáje: vlak se piskaje oddaljuje; piskaje smrčati piskajóč -a -e: piskajoč glas; mrzel piskajoč veter; prisl.: piskajoče se oglašati ♪
2.032 2.057 2.082 2.107 2.132 2.157 2.182 2.207 2.232 2.257 
