Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SOV (201-225)


  1.      podpisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) redko podpisnik: priča in podpisovalec ♪
  2.      podpisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od podpisovati: podpisovanje pogodbe, sporazuma / osebe, upravičene za podpisovanje ♪
  3.      podpisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. navajati svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: ravnokar podpisuje članek; podpisoval se je s tujim imenom / rad se podpisuje na neprimernih mestih // tako izražati, potrjevati a) soglasje: podpisovati proteste, resolucije; takih izjav ni hotel podpisovati b) seznanjenost: podpisovati prebrano okrožnico, zapisnik c) uradno veljavnost česa: podpisovati dogovor o sodelovanju / dekrete podpisuje predsednik 2. navajati ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: očeta je podpisoval sin / zavod zastopa in zanj podpisuje njegov šef 3. knjiž. pisati spodaj, drugega pod drugega: podpisovati številke, znake ♪
  4.      podrsováti  -újem nedov. (á ȗ) podrsavati: gledala je v tla in podrsovala z nogo / nekoliko podrsovati pri hoji ♪
  5.      pomasóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) publ. narediti, povzročiti, da postane kdo po načinu življenja in mišljenja enak, podoben množici, večini: tehnika, standard navadno pomasovi posameznika; bili so taki časi, da se je bilo najbolje pomasoviti pomasóvljen -a -o: pomasovljen človek; pomasovljena družba ♪
  6.      popisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor popisuje: pri popisu prebivalstva sodeluje veliko popisovalcev ♪
  7.      popisoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki popisuje ♪
  8.      popisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od popisovati: popisovanje blaga, knjig / začelo se je uradno popisovanje / popisovanje doživljajev ♪
  9.      popisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: popisovati nove knjige, novo opremo // ugotavljati število in zbirati osnovne podatke a) vseh prebivalcev določene upravne enote: zadnjič so popisovali pred desetimi leti b) kake skupine ljudi sploh: popisovati novince, učence 2. z besedami predstavljati, prikazovati kaj po zunanjih značilnostih; opisovati: popisovati nesrečo, zmago; humoristično, obširno popisovati ♪
  10.      poplesovánje  -a s (ȃ) glagolnik od poplesovati: veselo poplesovanje / poplesovanje plamenov v kaminu ♪
  11.      poplesováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v presledkih plesati: igral je na kitaro in poplesoval 2. ekspr. v presledkih lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj poplesuje pred gledalci / gostitelj je poplesoval okrog gostov in se jim klanjal; za njo je poplesoval otrok // lahkotno se gibati, premikati sploh: metulji poplesujejo nad cveti / snežinke so poplesovale v vetru / po zavesah poplesujejo sence 3. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: ladja poplesuje na valovih poplesujóč -a -e: poplesujoče snežinke; poplesujoč od veselja ♪
  12.      povasováti  -újem dov. (á ȗ) v kmečkem okolju krajši čas vasovati: kdaj pa kdaj povasuje pri sosedih / povasovati pri mrliču // nadaljevati z vasovanjem po določenem času: malo še povasuj ♪
  13.      prèdmárksovski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred začetkom Marxovega delovanja: predmarksovski socializem ♪
  14.      predpisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od predpisovati: predpisovanje kakovosti, oblike česa / čezmerno predpisovanje zdravil ♪
  15.      predpisováti  -újem nedov. (á ȗ) ukazovati, zahtevati, navadno v pismeni obliki a) kakšno naj kaj bo: pravopis predpisuje izgovor posameznih glasov; predpisovati mere, obliko česa; predpisovati metode pouka / ne moreš mu predpisovati, kaj sme govoriti in česa ne b) kaj je kdo dolžen opravljati, izpolnjevati: to predpisuje protokol / predpisovati davke / več let mu je zdravnik predpisoval napačna zdravila ♪
  16.      preglasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od preglasovati: le izjemoma so sklepe sprejeli s preglasovanjem / metoda preglasovanja ♪
  17.      preglasováti  -újem dov. (á ȗ) 1. pri glasovanju dobiti več glasov kot drugi: preglasovali so ga z desetimi glasovi 2. redko postati bolj slišen od koga, česa; preglasiti: prevpili in preglasovali so jih preglasován -a -o 1. deležnik od preglasovati: govorjenje je bilo preglasovano s kričanjem 2. ki dobi pri glasovanju manj glasov kot drugi: na volitvah je bil preglasovan ♪
  18.      prepasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepasovati: tesno prepasovanje stiska notranje organe; prepasovanje halje, obleke ♪
  19.      prepasováti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: prepasovala je otroku svilen trak // prevezovati, stiskati s pasom, jermenom, navadno okrog pasu: prepasovati obleke; njihove ženske se visoko prepasujejo ♪
  20.      prepisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s prepisovanjem: pisarniški prepisovalec; prepisovalci knjig v srednjeveških samostanih; prepisovalec not ♪
  21.      prepisoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od prepisovalec: prepisovalka del za slepe ♪
  22.      prepisoválski  -a -o [u̯s] (ȃ) pridevnik od prepisovalec: prepisovalsko delo ♪
  23.      prepisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepisovati: prepisovanje s koncepta / prepisovanje na čisto / prepisovanje besed s table / zalotiti učenca pri prepisovanju ♪
  24.      prepisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. na novo, bolje pisati: prepisovati s koncepta / nalogo že prepisuje na čisto // s pisanjem prenašati s tuje predloge: natančno je prepisoval besede s table // skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog: učencem ni dovolil prepisovati 2. vpisovati na drugo ustanovo: otroke so prepisovali na druge šole ● v srednjem veku so knjige prepisovali jih razmnoževali s prepisovanjem; ekspr. prepisovati tuje pesnike zelo jih posnemati ♪
  25.      prerisoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prerisuje: prerisovalci posameznih umetnin ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA