Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
SOV (157-181)
- lososovína -e ž (í) lososovo meso: konzerva lososovine ♪
- lótosov -a -o (ọ̑) pridevnik od lotos: lotosov cvet; lotosovo zrnje ♪
- Mágirusov tudi Magírusov -a -o prid. (ȃ; ȋ) teh., v zvezi Magirusova lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: gasilci so uporabili Magirusovo lestev ♪
- mársovec -vca m (ȃ) 1. domnevno človeku podobno bitje, ki živi na Marsu: zgodba o marsovcih 2. obl. kratek plašč s kapuco in navadno s podolgovatimi gumbi, okrašen z vrvico: obleči marsovca ♪
- mársovski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri marsovcih: lutke z marsovskim izrazom / marsovski jezik ♪
- masóven -vna -o prid. (ọ̄) množičen: oblika masovnega razvedrila / masovni sestanek; masovna organizacija / masovni izdelki zelo številni ◊ ekon. masovna proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; gled. masovna scena scena, v kateri nastopa množica ljudi; muz. masovna pesem zborovska pesem z aktualnim družbenopolitičnim besedilom masóvno prisl.: masovno so začeli odhajati v tujino; sam.: pog. jutri bo spet masovni masovni sestanek ♪
- masovík -a m (í) žarg., polit., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, aktivist: nekoč sem bil masovik, zdaj pa ne grem nikamor več ♪
- masóvka -e ž (ọ̑) žarg., film., gled. množični prizor, množična scena: snemati masovke; dobro izdelana masovka ♪
- masóvnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost masovnega: gibanje je doseglo veliko masovnost; masovnost organizacije / masovnost kulture ♪
- mesóvje -a s (ọ̑) 1. ekspr. meso, zlasti v veliki količini: letos so zaklali precej telet in prašičev, mesovja je dovolj za vse / slabš. njeno obilno mesovje se je treslo od smeha 2. nar. izdelki iz mesa; mesnina: postregli so mu z mesovjem in vinom / suho mesovje ♪
- modrásov -a -o prid. (á) nanašajoč se na modrase: modrasova glava / modrasov pik ∙ nar. zahodno modrasov hlapec kačji pastir ♪
- modrásovec -vca m (á) bot. grm z dišečimi rožnatimi cveti, ki cvete pred olistanjem; navadni volčin ♪
- Móhsov -a -o [mosov] prid. (ọ̑) min., v zvezi Mohsova trdotna lestvica razvrstitev, vrsta določenih mineralov, po kateri se določa stopnja trdote ♪
- mópsovski -a -o prid. (ọ̑) ekspr. tak kot pri mopsu: mopsovski obraz ♪
- Mórsov -a -o prid. (ọ̑) elektr., v zvezah: Morsov brzojav brzojav, pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; Morsova abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil ♪
- nàdčasóven -vna -o prid. (ȁ-ọ̄) 1. ki po pomembnosti, veljavnosti presega določen čas: nadčasovni pomen drame; nadčasovne umetnine, vrednote 2. knjiž. brezčasen: nadčasovna resničnost ♪
- nàdčasóvnost -i ž (ȁ-ọ̄) lastnost, značilnost nadčasovnega: nadčasovnost umetnine / knjiž. vsa ta dela so prešla v nadčasovnost brezčasnost ♪
- napisováti -újem nedov. (á ȗ) šol. pisati: napisovati besede, števila ♪
- narcísovski -a -o prid. (ȋ) knjiž. tak, kot pri moškem, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcisovska domišljavost, zagledanost vase ♪
- nèčasóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) knjiž. ki ni časoven: nečasovna razvrstitev dogodkov / redko umetnikova nečasovna dela nadčasovna ♪
- nèglasóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) lingv. ki ni izražen z glasom: neglasovna končnica ♪
- nèsovrážen -žna -o prid. (ȅ-ā) ki ni sovražen: sovražni in nesovražni ljudje ♪
- obrisováti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati (sklenjeno) črto, črte okrog česa: obrisovati predmet, vzorec 2. knjiž. opisovati, prikazovati: obrisoval je nesrečo obrisováti se zastar. kazati se v obrisih; črtati se: stolp se je jasno obrisoval na nebu ♪
- obsovražíti in obsovrážiti -im, in obsovrážiti -im dov. (ȋ á ȃ; ā ȃ) knjiž., redko zasovražiti: če ga boš tepel, te bo obsovražil obsovrážen -a -o osovražen: obsovražen sosed ♪
- odpisováti -újem nedov. (á ȗ) 1. pismeno odgovarjati: redno mi odpisuje 2. delati, da kaj ne obstaja več ali le v manjši meri: odpisovati dolgove / pobotnice je odpisoval na račun njene dote; ta vsota se odpisuje od davka za to vsoto se zmanjšuje davek 3. ekon. zmanjševati vrednost sredstev za del izgubljene vrednosti: odpisovati osnovna sredstva // opuščati, izločati sredstva zaradi izgubljene vrednosti: odpisovati pokvarjeni inventar 4. prenehavati upoštevati koga, računati s kom: nepreklicno se je odločil za pokoj, zato smo ga že vsi odpisovali ♪
32 57 82 107 132 157 182 207 232 257