Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SOV (157-181)



  1.      lososovína  -e ž (í) lososovo meso: konzerva lososovine
  2.      lótosov  -a -o (ọ̑) pridevnik od lotos: lotosov cvet; lotosovo zrnje
  3.      Mágirusov  tudi Magírusov -a -o prid. (; ) teh., v zvezi Magirusova lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: gasilci so uporabili Magirusovo lestev
  4.      mársovec  -vca m () 1. domnevno človeku podobno bitje, ki živi na Marsu: zgodba o marsovcih 2. obl. kratek plašč s kapuco in navadno s podolgovatimi gumbi, okrašen z vrvico: obleči marsovca
  5.      mársovski  -a -o prid. () tak kot pri marsovcih: lutke z marsovskim izrazom / marsovski jezik
  6.      masóven  -vna -o prid. (ọ̄) množičen: oblika masovnega razvedrila / masovni sestanek; masovna organizacija / masovni izdelki zelo številniekon. masovna proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; gled. masovna scena scena, v kateri nastopa množica ljudi; muz. masovna pesem zborovska pesem z aktualnim družbenopolitičnim besedilom masóvno prisl.: masovno so začeli odhajati v tujino; sam.: pog. jutri bo spet masovni masovni sestanek
  7.      masovík  -a m (í) žarg., polit., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, aktivist: nekoč sem bil masovik, zdaj pa ne grem nikamor več
  8.      masóvka  -e ž (ọ̑) žarg., film., gled. množični prizor, množična scena: snemati masovke; dobro izdelana masovka
  9.      masóvnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost masovnega: gibanje je doseglo veliko masovnost; masovnost organizacije / masovnost kulture
  10.      mesóvje  -a s (ọ̑) 1. ekspr. meso, zlasti v veliki količini: letos so zaklali precej telet in prašičev, mesovja je dovolj za vse / slabš. njeno obilno mesovje se je treslo od smeha 2. nar. izdelki iz mesa; mesnina: postregli so mu z mesovjem in vinom / suho mesovje
  11.      modrásov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na modrase: modrasova glava / modrasov pik ∙ nar. zahodno modrasov hlapec kačji pastir
  12.      modrásovec  -vca m (á) bot. grm z dišečimi rožnatimi cveti, ki cvete pred olistanjem; navadni volčin
  13.      Móhsov  -a -o [mosov] prid. (ọ̑) min., v zvezi Mohsova trdotna lestvica razvrstitev, vrsta določenih mineralov, po kateri se določa stopnja trdote
  14.      mópsovski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. tak kot pri mopsu: mopsovski obraz
  15.      Mórsov  -a -o prid. (ọ̑) elektr., v zvezah: Morsov brzojav brzojav, pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; Morsova abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
  16.      nàdčasóven  -vna -o prid. (-ọ̄) 1. ki po pomembnosti, veljavnosti presega določen čas: nadčasovni pomen drame; nadčasovne umetnine, vrednote 2. knjiž. brezčasen: nadčasovna resničnost
  17.      nàdčasóvnost  -i ž (-ọ̄) lastnost, značilnost nadčasovnega: nadčasovnost umetnine / knjiž. vsa ta dela so prešla v nadčasovnost brezčasnost
  18.      napisováti  -újem nedov.) šol. pisati: napisovati besede, števila
  19.      narcísovski  -a -o prid. () knjiž. tak, kot pri moškem, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcisovska domišljavost, zagledanost vase
  20.      nèčasóven  -vna -o prid. (-ọ̄) knjiž. ki ni časoven: nečasovna razvrstitev dogodkov / redko umetnikova nečasovna dela nadčasovna
  21.      nèglasóven  -vna -o prid. (-ọ̄) lingv. ki ni izražen z glasom: neglasovna končnica
  22.      sovrážen  -žna -o prid. (-ā) ki ni sovražen: sovražni in nesovražni ljudje
  23.      obrisováti  -újem nedov.) 1. delati (sklenjeno) črto, črte okrog česa: obrisovati predmet, vzorec 2. knjiž. opisovati, prikazovati: obrisoval je nesrečo obrisováti se zastar. kazati se v obrisih; črtati se: stolp se je jasno obrisoval na nebu
  24.      obsovražíti  in obsovrážiti -im, in obsovrážiti -im dov. ( á ; ā ) knjiž., redko zasovražiti: če ga boš tepel, te bo obsovražil obsovrážen -a -o osovražen: obsovražen sosed
  25.      odpisováti  -újem nedov.) 1. pismeno odgovarjati: redno mi odpisuje 2. delati, da kaj ne obstaja več ali le v manjši meri: odpisovati dolgove / pobotnice je odpisoval na račun njene dote; ta vsota se odpisuje od davka za to vsoto se zmanjšuje davek 3. ekon. zmanjševati vrednost sredstev za del izgubljene vrednosti: odpisovati osnovna sredstva // opuščati, izločati sredstva zaradi izgubljene vrednosti: odpisovati pokvarjeni inventar 4. prenehavati upoštevati koga, računati s kom: nepreklicno se je odločil za pokoj, zato smo ga že vsi odpisovali

   32 57 82 107 132 157 182 207 232 257  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA