Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SOS (43-67)



  1.      sošólka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od sošolec: pomagati sošolki pri nalogah; za rojstni dan je povabila prijateljice in sošolke
  2.      šóštar  -ja m (ọ̑) nar. vzhodno žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na štoru je bilo veliko šoštarjev
  3.      časoslòv  -óva m ( ọ̄) v vzhodni cerkvi vsakdanje obvezne molitve duhovnikov: moliti časoslov // knjiga s temi molitvami: zapreti časoslov
  4.      dobrososédski  -a -o prid. (ẹ̑) publ. nanašajoč se na dobre sosede: dobrososedsko sodelovanje držav / dobrososedski odnosi
  5.      eksosfêra  -e ž () meteor. najvišji del atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor
  6.      glasoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na glasoslovje: glasoslovni zakoni; glasoslovna pravila
  7.      glasoslóvje  -a s (ọ̑) lingv. nauk o glasovih: glasoslovje in besedotvorje
  8.      krasoslóvje  -a s (ọ̑) veda o krasu, kraških pojavih
  9.      sostrugár  -ja m (ẹ̑-á) delavec, ki struži les: podjetje sprejme kvalificiranega lesostrugarja
  10.      sos  -a m (ọ̑) velika riba, ki živi v severnem delu Atlantskega oceana in se hodi drstit v zgornji tok rek, potokov: drstitev lososov; lov na losose / prekajen losos
  11.      sosen  -sna -o prid. (ọ̑) podoben barvi lososovega mesa, svetlo oranžno rdeč: lososni barvni odtenki sosno prisl.: lososno rdeč
  12.      sosov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na losose: lososovo meso / lososova barva lososna
  13.      lososovína  -e ž (í) lososovo meso: konzerva lososovine
  14.      naglasoslóvje  -a s (ọ̑) lingv. veda o naglasu
  15.      potresoslóvje  -a s (ọ̑) veda o potresih; seizmologija: potresoslovju je posvetil veliko let
  16.      prisostvováti  -újem nedov.) biti v določenem času na določenem mestu zaradi kakega dogajanja: filmski predstavi, tekmi je prisostvovalo le nekaj oseb; prisostvoval je sejam in pisal zapisnik / prisostvovati pouku, pri pouku ∙ redko doslej še ni prisostvoval takemu prepiru ga še ni slišal; redko hotel je, da tudi on prisostvuje pri delu sodeluje, pomaga
  17.      psoslóvje  -a s (ọ̑) knjiž. veda o psih; kinologija
  18.      a  vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
  19.      ábotnik  -a m (á) redko aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika
  20.      adstrát  -a m () lingv. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku
  21.      akcènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
  22.      amerikánka  -e ž () pog. 1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke 2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko 3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki
  23.      amfiktioníja  -e ž () pri starih Grkih zveza sosednjih držav za varstvo pomembnega svetišča: delfska amfiktionija
  24.      baharíja  -e ž () ekspr. bahavo vedenje ali govorjenje: njihova baharija mu ni všeč; sama baharija ga je; pri sosedu ni drugega ko baharija / zapravlja iz same baharije
  25.      bánda  -e ž () 1. slabš. skupina razbojnikov, tolpa: roparska banda / fašistične bande // pog. druščina, družba: popiva s svojo bando 2. ed., pog., ekspr. ničvredni ljudje, sodrga: naši sosedje so sama banda 3. star. godba: banda je zaigrala

   1 18 43 68 93 118 143 168 193 218  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA