Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
SO (7.499-7.523)
- izpláti -póljem tudi spláti spóljem dov., izpôlji izpoljíte tudi spôlji spoljíte; izplál in izplàl tudi splál in splàl (á ọ́) 1. s sunkovitim zajemanjem spraviti vodo iz česa: izplati vodo iz čolna / izplati čoln 2. agr. odstraniti pleve s sunkovitimi premiki posode: pšenico bo treba še izplati 3. redko izplakniti, izprati: izplati posodo / voda je izplala rodovitno zemljo ♪
- izplávati -am dov. (ȃ) 1. s plavanjem priti iz česa: izplavati iz deroče vode, vrtinca / ladja izplava iz pristanišča izpluje / ekspr. sonce je izplavalo izza oblaka // ekspr. s prizadevnostjo, vztrajnostjo priti iz neprijetnega, zapletenega položaja: nekaj časa je bilo hudo, potem smo pa izplavali; izplavati iz revščine; publ. naš film je izplaval iz amaterizma / izplavati iz dolgov plačati, poravnati dolgove 2. priti na površino tekočine: za trenutek je potonil in spet izplaval; podmornica je preplula pot okoli sveta, ne da bi izplavala; potapljači so izplavali daleč od obale; prim. splavati ♪
- izplèn in izplén -éna m (ȅ ẹ́; ẹ̑) publ. izkoristek: v železarni so povečali izplen; akcija za doseganje višjega izplena ♪
- izpléti -plévem dov., tudi izplevíte; izplél (ẹ́) 1. s pletjem odstraniti: izpleti plevel iz pšenice / izpleti grede opleti / izpleti s koreninami vred izpuliti, izruvati 2. ekspr. s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem priti do česa: izplel mu je denar; izpleli so iz njega vse, kar je imel ♪
- izplézati -am dov. (ẹ̑) alp. plezaje priti iz česa: po dveh dneh so alpinisti izplezali / izplezati na vrh ♪
- izpljúskati -am dov. (ȗ) s hitrim premikanjem posode spraviti tekočino iz nje: izpljuskati vodo iz soda ♪
- izpljúsniti -em dov. (ú ȗ) s hitrim premikom posode spraviti tekočino iz nje: izpljusniti čaj iz skodelice ♪
- izplúti -plôvem in -plújem dov., tudi izplovíte (ú ó, ú) s plutjem priti iz česa: ladja izplove iz pristanišča; srečno so izpluli iz tajfuna; ob mraku smo izpluli skozi ožino na široko morje ♪
- izplútje -a s (ȗ) glagolnik od izpluti: izplutje ladje; opravili so vsa dela, potrebna za izplutje ♪
- izpod tudi spod predl., z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti iz položaja pod čim: lasje se mu usipajo izpod klobuka; potegniti pismo izpod knjige; prilesti izpod postelje; stopiti izpod šotora / prišel je izpod Gorjancev / luč visi izpod stropa; pren. osvoboditi se izpod okupatorja ∙ gleda ga izpod čela grdo, jezno; pogledoval ga je izpod čela plašno, skrivaj; ekspr. otroci, spravite se mi izpod nog umaknite se, pojdite proč // publ. za izražanje položaja pod čim; pod: proizvodnja je ostala izpod plana 2. publ. za izražanje nedosežene mere; pod: mladini izpod osemnajstih let vstop prepovedan; kupovati blago izpod vrednosti ♪
- izpodbíten -tna -o prid. (ȋ) ki se da izpodbiti: izpodbitni dokazi / izdelki so izpodbitne vrednosti ♪
- izpodbíti -bíjem in spodbíti -bíjem dov., izpodbìl in spodbìl (í ȋ) 1. z udarjanjem, tolčenjem odstraniti izpod česa: izpodbiti podstavek; izpodbiti stol / izpodbiti komu nogo, roko; zgrudila se je, kakor bi jo izpodbil; pren., ekspr. izpodbiti temelje državi 2. zanikati, ovreči: izpodbiti dokaz, trditev; tega dejstva ni mogoče izpodbiti // jur. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: izpodbiti avtentičnost pisma, veljavnost pogodbe / izpodbiti oporoko s tožbo / izpodbiti nasprotnika, tožnika izpodbít in spodbít -a -o: izpodbiti razlogi; sodba je bila s tem dokazom popolnoma izpodbita ♪
- izpodjésti -jém tudi spodjésti -jém dov., 2. mn. izpodjéste tudi spodjéste, 3. mn. izpodjedó tudi izpodjéjo tudi spodjedó tudi spodjéjo; izpodjéj in izpodjèj izpodjéjte tudi spodjéj in spodjèj spodjéjte; izpodjédel izpodjédla tudi spodjédel spodjédla, stil. izpodjèl izpodjéla tudi spodjèl spodjéla (ẹ́) 1. z jedenjem, grizenjem od spodaj poškodovati, uničiti: črv izpodje korenine ∙ ekspr. internacija mu je izpodjedla življenjske moči pokvarila, uničila 2. s trajnim, močnim tokom od spodaj odstraniti zemljo: voda je izpodjedla breg 3. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem povzročiti komu škodo: izpodjedel ga je v službi / izpodjesti komu čast, ugled izpodjéden tudi spodjéden -a -o: izpodjeden breg; temelji mosta so izpodjedeni; izpodjedeno drevo ♪
- izpodkopáti -kópljem tudi -ám in spodkopáti -kópljem tudi -ám dov., izpodkôplji izpodkopljíte tudi izpodkôpaj izpodkopájte in spodkôplji spodkopljíte tudi spodkôpaj spodkopájte; izpodkôpal in spodkôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem od spodaj poškodovati, uničiti: izpodkopati drevo, hišo / hudournik je izpodkopal skalo; pren., ekspr. izpodkopati temelje družbe ∙ ekspr. pomanjkanje mu je izpodkopalo zdravje pokvarilo, uničilo 2. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjšati pomen ali preprečiti obstoj česa: izpodkopati avtoriteto oblasti; medsebojni spori so izpodkopali organizacijo; izpodkopati zaupanje v kaj / v službi so ga izpodkopali izpodkopán in spodkopán -a -o: izpodkopan ugled; izpodkopano zdravje ♪
- izpodnášati -am in spodnášati -am nedov. (ȃ) 1. s potegom, sunkom odstranjevati izpod česa: izpodnašati podstavke / sošolci so mu radi izpodnašali stol 2. s silo, močjo preprečevati normalno premikanje nog: burja ga izpodnaša; voda jih je začela izpodnašati / brezoseb. na melišču jih je izpodnašalo // v zvezi z noga s podstavljanjem noge povzročati, da se kdo spotakne, pade: fantje so mu izpodnašali noge 3. s trajnim, hitrim tokom odstranjevati: voda izpodnaša breg / brezoseb. hišo je začelo izpodnašati 4. ekspr. preprečevati obstoj, delovanje: njegovi nasprotniki ga izpodnašajo; demokratska stranka izpodnaša republikansko / negotovost ga izpodnaša ● ekspr. izpodnašati komu tla povzročati, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročati, da ni več prepričan o
pravilnosti svojega ravnanja ♪
- izpodnébnik -a m (ẹ̑) petr. zlasti iz železa sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo; meteorit ♪
- izpodnêsti -nêsem in spodnêsti -nêsem dov., izpodnésel izpodnêsla in spodnésel spodnêsla; izpodnesèn tudi izpodnešèn in spodnesèn tudi spodnešèn (é) 1. s potegom, sunkom odstraniti izpod česa: izpodnesti desko; izpodnesti podstavek / izpodnesel mu je oporo, na katero se je naslanjal // v zvezi s stol s hitrim potegom, sunkom odstraniti stol izpod sedečega, da ta lahko pade: izpodnesli so mu stol 2. s silo, močjo preprečiti normalno premikanje nog: val jih je izpodnesel; voda mu je izpodnesla noge / brezoseb. na poledeneli cesti ga je izpodneslo / pri prehitevanju je motoristu izpodneslo zadnje kolo // v zvezi z noga s podstavitvijo noge povzročiti, da se kdo spotakne, pade: izpodnesel mu je nogo; padel je, kakor bi mu kdo izpodnesel noge 3. s trajnim, hitrim tokom odstraniti: voda je izpodnesla breg 4. ekspr. preprečiti obstoj, delovanje:
izpodnesti svojega tekmeca / na vse načine so se trudili, da bi izpodnesli vstajo ● žarg. partizani so enega izpodnesli, drugi pa je zbežal ustrelili; ekspr. hipotezo bo treba podpreti ali pa izpodnesti zanikati, ovreči; ekspr. izpodnesli so mu stolček povzročili so, da ni več na vodilnem mestu, položaju; ekspr. izpodnesti komu tla povzročiti, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročiti, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. vse življenje je bil pošten, zdaj pa ga je izpodneslo je naredil moralni prekršek ♪
- izpodrézati -réžem in spodrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem od spodaj poškodovati, uničiti: izpodrezati korenine, steblo; padel je, kot bi mu noge izpodrezal / izpodrezati podpore pri mostu; pren., ekspr. izpodrezati korenine birokratizmu // z rezanjem skrajšati: izpodrezati kokošim peruti 2. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjšati pomen ali preprečiti obstoj česa: izpodrezati akcijo sovražniku; izpodrezati trgovino s sosednjo državo ◊ čeb. izpodrezati matičnike odstraniti jih in s tem preprečiti rojenje; izpodrezati satje z odstranitvijo dela satja povečati prostor v panju; med. izpodrezati (otroku) prirasli jezik zarezati v sluznično gubo; obrt. izpodrezati rokavni izrez z rezanjem na spodnjem delu narediti ga večjega izpodrézan in spodrézan -a -o: izpodrezana korenina; izpodrezane peruti ♪
- izpodríniti -em in spodríniti -em dov. (í ȋ) 1. s svojo težo, prostornino odstraniti kaj in zavzeti isti prostor: para izpodrine zrak; ladja izpodrine 15.000 ton vode / izpodriniti koga s sedeža 2. nav. ekspr. s silo, z zvijačo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti: mladi ljudje so hoteli izpodriniti starejše; izpodrinil ga je pri dekletu; v službi so ga izpodrinili 3. začeti se uporabljati namesto česa, kar je bilo do takrat navadno, v rabi: avtomobili so izpodrinili poštne vozove; slovenščina je izpodrinila nemški jezik iz uradov ♪
- izpodríti -ríjem in spodríti -ríjem dov., izpodríl in izpodrìl in spodríl in spodrìl (í ȋ) 1. z ritjem narediti odprtino, rov pod čim: divji prašiči so izpodrili pot 2. z ritjem poškodovati, uničiti: krt je izpodril sadiko ♪
- izpodrívanje in spodrívanje -a s (í) glagolnik od izpodrivati: izpodrivanje vode / izpodrivanje maternega jezika v takratnih šolah ♪
- izpodrívati -am in spodrívati -am nedov. (í) 1. s svojo težo, prostornino odstranjevati kaj in zavzemati isti prostor: ladja izpodriva vodo / klor izpodriva brom iz spojin 2. nav. ekspr. s silo, z zvijačo spravljati koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasedati: izpodriva ga pri dekletu; v službi ga izpodrivajo / plevel izpodriva kulturne rastline; velika podjetja so začela izpodrivati manjša 3. začenjati se uporabljati namesto česa, kar je bilo do takrat navadno, v rabi: novi stroji izpodrivajo stare; uvoženo blago izpodriva domače / nova doživetja izpodrivajo spomine ♪
- izpodsekávati -am in spodsekávati -am nedov. (ȃ) s sekanjem od spodaj kvariti, uničevati: izpodsekavati drevje; padali so, kot bi jim nevidna moč izpodsekavala noge ♪
- izpodžágati -am in spodžágati -am dov. (ȃ) z žaganjem od spodaj poškodovati, uničiti: izpodžagati deblo, drevo ∙ ekspr. izpodžagali so ga povzročili so, da ni več na vodilnem mestu, položaju izpodžágan in spodžágan -a -o: izpodžagana smreka ♪
- izpodžréti -žrèm in spodžréti -žrèm dov., izpodžŕl in spodžŕl (ẹ́ ȅ) 1. z glodanjem od spodaj poškodovati, uničiti: črvi so izpodžrli korenine ∙ ekspr. skrbi so mu izpodžrle živce pokvarile, uničile 2. slabš. s prikritim, zahrbtnim delovanjem povzročiti komu škodo: izpodžrli so ji dom ♪
7.374 7.399 7.424 7.449 7.474 7.499 7.524 7.549 7.574 7.599