Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SO (4.424-4.448)



  1.      dogovoríti  -ím dov., dogovóril; nam. dogovôrit in dogovorít ( í) 1. končati govorjenje: ko je nazadnje dogovoril, so mu navdušeno ploskali / zaradi ihtenja ni mogla dogovoriti / komaj je dogovoril te besede; ustavil jo je, preden je dogovorila misel 2. zastar. dogovoriti se za kaj: dogovoriti sestanek / dogovorila bova novo pogodbo sklenila dogovoríti se z dogovorom doseči soglasje: velja, kakor sva se dogovorila; dogovorila sta se za sestanek; dogovoriti se o odškodnini; dogovoril sem se s predsednikom dogovorjèn -êna -o: upoštevati dogovorjeni rok; dogovorjene cene; kupčija je dogovorjena; sešla sta se na dogovorjenem mestu; oglasiti se na dogovorjeno znamenje; vse je bilo dogovorjeno
  2.      dogovórnik  -a m (ọ̑) star. odposlanec, posrednik: v sovražnikov tabor je prišel kot dogovornik
  3.      dogradítev  -tve ž () glagolnik od dograditi: dograditev kulturnega doma se je zakasnila; dograditev avtomobilske ceste; krediti za dograditev in popravila stanovanj / dograditev gospodarskega sistema; dograditev socializma
  4.      dogradíti  -ím dov., dográdil ( í) končati gradnjo: začeli so že pred tremi leti, pa še niso dogradili // zgraditi do konca: dograditi most, stavbo / daljnovod so dogradili že pred rokom; pren. pisatelj ni dogradil posameznih značajev; družbe ni mogoče dograditi v enem samem obdobju dograjèn -êna -o: dograjen svetovni nazor; dograjena proga; drama je oblikovno in vsebinsko dograjena; poslopje nove šole je bilo te dni dograjeno
  5.      dohájati  -am nedov. () 1. iti enako hitro kot kdo drug: deček je skoraj tekel, da so ga težko dohajali; komaj dohaja moža; pren. storitvena dejavnost ne dohaja potreb potrošnikov; delo komaj dohajamo ∙ teče, da ga komaj dohajajo peté zelo hitro 2. s hitrejšim premikanjem prihajati do koga, ki gre spredaj; dohitevati: nikogar ni srečaval, nikogar dohajal 3. publ. dojemati, razumevati: uprizoritev je toliko modernistična, da jo gledalci še lahko dohajajo; občinstvo težko dohaja sodobno likovno umetnost; umsko dohajati 4. zastar. prihajati: kupci so dohajali iz daljnih krajev / z bojišča dohajajo pretresljive novice dohajajóč -a -e: opazovala je dohajajoče povabljence
  6.      dohitéti  -ím dov., dohítel (ẹ́ í) 1. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj: dohitel ga je na ovinku; tako beži, da ga ne morem dohiteti / z avtom je dohitel vlak ∙ smrt ga je dohitela na potovanju umrl je na potovanju 2. izenačiti se s kom v čem: dohiteti sosede pri delu; tik pred koncem ga je dohitel na tabeli; v šolstvu smo dohiteli napredne države; v znanju ne more dohiteti svojih sošolcev 3. redko nadomestiti, popraviti: zamujenega ne moremo več dohiteti
  7.      dohitévati  -am nedov. (ẹ́) s hitrejšim premikanjem prihajati do koga, ki gre spredaj: ljudje so ju dohitevali in prehitevali; dohitevati znance / ker je veter pojemal, je s čolnom dohiteval jadrnico // iti enako hitro kot kdo drug; dohajati: ne hodi tako hitro, saj te komaj dohitevam; pren. treba se je izpopolnjevati, če hočeš dohitevati dobo
  8.      dohòd  -óda m ( ọ́) 1. kraj, prostor, kjer se da do česa priti: eksplozija je zasula dohod do rudarjev; vsi dohodi v mesto so bili zaprti / hiša ima dohod z dveh strani; dohod na teraso je z vrta 2. zastar. prihod: vse je bilo pripravljeno za očetov dohod
  9.      dohódek  -dka m (ọ̑) 1. nav. mn. vsota, ki jo kdo v določenem razdobju prejme za svoje delo, od premoženja: redni dohodki mu ne zadoščajo; ima dobre dohodke; mesečni dohodki; rentni dohodek; dohodki od premoženja; viri dohodkov; davek od dohodkov / njegov edini dohodek je pokojnina, štipendija / osebni dohodki 2. nav. ed., ekon. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem razdobju, izražen v denarju: dohodek gospodarske organizacije se je povečal; sestaviti pravilnik o delitvi dohodka; prispevek od dohodka 3. ekon., navadno v zvezi z naroden novo ustvarjena vrednost v družbenopolitični skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju: narodni dohodek Jugoslavije; narodni dohodek občine; narodni dohodek povprečno na prebivalca, na zaposlenega ◊ fin. katastrski dohodek z zemljiškim katastrom določen povprečni dohodek od zemljiške parcele; proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost
  10.      doigráti  -ám dov.) 1. končati igranje, igro: pianistka je doigrala in se poklonila; doigrati simfonijo / doigrati partijo šaha; pren. kmalu je doigral svojo politično vlogo; doigrali so za vedno 2. knjiž. izoblikovati popolnoma, do konca: igralci niso doigrali te v bistvu preproste scene; vlogo kralja je dobro doigral doigrán -a -o: tragedija je doigrana; moja vloga je doigrana
  11.      doíti  -ídem stil. dójdem dov., došèl došlà, stil. dôšel dôšla, došlò tudi došló (í, ọ́) 1. raba peša s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; dohiteti: na poti so ga došli sosedje; kmalu doidejo gručo kmetov; došel jih je že blizu mesta 2. zastar. priti, prispeti: došli smo do hiše; srečno je došel domov / došlo je nekaj časnikov dôšel -šla -o: pozdraviti došle goste; došla pisma
  12.      dojáča  -e ž (á) nar. vzhodno posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: curki mleka so udarjali ob pločevinasto dojačo
  13.      dojédati  -am nedov. (ẹ́) približevati se koncu jedenja: ravno dojedal je, ko so ga poklicali; v naglici je dojedal kos pečene gosi
  14.      dojemálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na dojemanje: dojemalna sposobnost / dojemalni organi
  15.      dojémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. vključevati, sprejemati v zavest: fant hitro dojema; toliko novega je, da otrok komaj dojema; učenci so slabo dojemali učiteljevo razlago; čustveno, površno dojemati / razlagal je tovarišem, kako dojema partizansko življenje; umetnino dojema elementarno 2. sprejemati čutne dražljaje, zlasti s sluhom, z vidom: oko dojema svetlobo; njegova ušesa ne dojemajo več ropota; streljanje je še komaj motno dojemal dojemajóč -a -e: hitro dojemajoč človek
  16.      dojemljív  -a -o prid. ( í) 1. ki hitro dojema: dojemljiv človek / bister, dojemljiv duh // knjiž., navadno v zvezi z za dovzeten, sprejemljiv: nekateri učenci niso dojemljivi za vzgojne ukrepe / mladenič je bil za lepoto močno dojemljiv 2. ki se da dojeti: njegova poezija je težko dojemljiva; čutno dojemljive stvari / to mu je treba prikazati na dojemljiv način
  17.      dojéti  -jámem dov., dojêmi dojemíte; dojél; nam. dojét in dojèt (ẹ́ á) vključiti, sprejeti v zavest: končno je le dojel njene besede; šele zdaj je dojel njegovo misel; učenci niso dojeli razlage; šele ko se je vrnil od pogreba, je dojel, kaj se je zgodilo; intuitivno, z razumom dojeti; včasih je težko dojeti bistvo stvari / dojeti resnico spoznati, najti dojét -a -o: zgodba je globoko dojeta; bistvo problema je zdaj dojeto
  18.      dojílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na dojenje: dojilna sposobnost
  19.      dojílja  -e ž (í) ženska, ki doji tujega otroka: otroka so izročili dojilji
  20.      dojílnica  -e [drugi pomen n] ž () 1. prostor v otroških ustanovah ali bolnicah, kamor prihajajo matere dojit: iz dojilnice je slišati jok dojenčkov 2. nar. prekmursko posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: polna dojilnica mleka
  21.      dojílnik  -a [n] m () nar. vzhodno posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: mati je s polnim dojilnikom stopila iz hleva
  22.      dójmiti  -im tudi dójmiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑) zastar. ganiti, pretresti: dogodki tistih dni so nas globoko dojmili; njene besede so ga dojmile
  23.      dojníca  -e ž (í) zastar. dojilja: najeli so zdravo dojnico; služila je za dojnico
  24.      dójnost  -i ž (ọ́) vet. zmožnost, sposobnost za dojenje: dojnost pri svinji je upadla
  25.      dók  -a m (ọ̑) pristaniška naprava za popravljanje ali čiščenje podvodnih delov ladje: spraviti ladjo v dok / ladjo so gradili v doku ♦ navt. plavajoči dok na morju; suhi dok na kopnem // del zaprte luke med dvema pomoloma za nakladanje in razkladanje blaga: ladja se je zasidrala v doku

   4.299 4.324 4.349 4.374 4.399 4.424 4.449 4.474 4.499 4.524  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA