Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SO (26.799-26.823)


  1.      zabrékel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine: zabrekle veke; žile na vratu so zabrekle / biti zabrekel v obraz zabuhel; prim. zabrekniti ♪
  2.      zabrenčáti  -ím dov., zabrénči in zabrênči; zabrénčal in zabrênčal (á í) oglasiti se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha zabrenči / preh. tiho si je zabrenčal pesem mrmraje zapel // dati živalskemu brenčanju podoben glas: zvonec na vratih je zabrenčal ♪
  3.      zabrêsti  -brêdem dov., zabrêdel in zabrédel zabrêdla, stil. zabrèl zabrêla (é) 1. iti, stopiti v vodo, v kaj ovirajočega: sezuli so si čevlje in zabredli v reko; zabredli so po blatu 2. ekspr. zaiti: na poti domov so zabredli; zaradi megle so zabredli v močvirje; v to samoto le redkokdo zabrede / v takih okoliščinah mlad človek hitro zabrede / zabresti v težave / zabresti v duševno krizo ● ekspr. daleč je zabredel moralno, gospodarsko je zelo propadel; ekspr. zabresti v dolgove zelo se zadolžiti ♪
  4.      zabrísati  -bríšem dov., tudi zabrisála (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da je kaj a) manj vidno, opazno: dež je zabrisal napis; veter je zabrisal sledove v snegu / s senčenjem zabrisati pomanjkljivosti risbe / zabrisati mejo med resničnostjo in domišljijo; čas je zabrisal razlike v vzgoji b) manj jasno, razločno: megla je zabrisala obrise hiš / s frazami zabrisati bistvo stvari 2. narediti, da kdo česa ne more opaziti, odkriti: zabrisal je dokaze o svoji krivdi; zločinec je zabrisal vse sledove 3. ekspr. vreči, zagnati: zmečkal je papir in ga zabrisal v koš / zabrisati koga iz gostilne / zabrisati koga iz službe odpustiti ∙ žarg., šol. profesor ga je zabrisal pri izpitu negativno ocenil zabrísan -a -o: zabrisane sledi; zabrisana svetloba medla, motna ♪
  5.      zabrisávati  -am nedov. (ȃ) redko zabrisovati: veter zabrisava stopinje v snegu / megla je zabrisavala obrise gor ♪
  6.      zabrlízgati  -am dov. (ȋ) 1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: sprevodnik je zabrlizgal in vlak je odpeljal; zabrlizgati na piščalko, prste; oglušujoče zabrlizgati 2. dati visoke, ostre glasove: lokomotiva je zabrlizgala // oglasiti se s takimi glasovi: v skalovju je zabrlizgal gams ♪
  7.      zabrlízgniti  -em dov. (í ȋ) 1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: zabrlizgnil je, da jih je opozoril; zabrlizgniti na prste 2. dati visok, oster glas: vlak je zategnjeno zabrlizgnil; brezoseb. v pristanišču je oglušujoče zabrlizgnilo // oglasiti se s takim glasom: gams je zabrlizgnil ♪
  8.      zabrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. dati enakomerno se tresoč glas: struna zabrni; žice zabrnijo v vetru / zvonec je zabrnel in utihnil / ekspr. po vsej dolini so zabrnele kosilnice so začeli kositi s kosilnicami; nad nami so zabrnela letala brneč se pojavila; motor je zabrnel po cesti brneč zapeljal 2. nejasno se zaslišati: v daljavi so zabrneli zvonovi; pren. v glavi mi je zabrnela znana melodija ♪
  9.      zabrstéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. vzbrsteti: v toplem vremenu je drevje zabrstelo / popki zabrstijo se odprejo / v srcu so mu zabrstela nova čustva ♪
  10.      zabrtvíti  -ím dov., zabŕtvil; zabrtvèn (ȋ í) teh. zapreti, zmanjšati reže, da tekočina ne uhaja; zatesniti: zabrtviti sod ♪
  11.      zabrúndati  -am dov. (ȗ) 1. oglasiti se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved je zabrundal / zadovoljno zabrundati 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izraziti nejevoljo, nesoglasje: nekaj je zabrundal in odšel 3. preh. mrmraje zapeti: zabrundati (si) popevko ♪
  12.      zabrusíti 2 in zabrúsiti -im dov. (ȋ ú) 1. ekspr. vreči, zagnati: zabrusiti kamen v okno; šolsko torbo je zabrusil v kot 2. slabš. ostro, osorno reči, povedati: zabrusil mu je cel kup očitkov; zabrusil jim je, da se nikogar ne boji; nesramno, osorno zabrusiti / zabrusiti komu nazaj ostro, osorno odgovoriti ∙ slabš. v brk, obraz kaj zabrusiti komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje ♪
  13.      zabúbiti se  -im se dov. (ū ȗ) 1. spremeniti se v bubo: gosenica, ličinka se zabubi 2. ekspr. za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi: po nesreči se je kar zabubil / zabubiti se sam vase // za dalj časa se zapreti, umakniti kam: zabubil se je v svojo sobo in študiral 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zabubiti se v delo, razmišljanje zabúbljen -a -o: v svoje ideje zabubljen človek ♪
  14.      zabučáti  -ím dov. (á í) 1. dati močne, zamolkle glasove: morje je zabučalo / orgle, zvonovi zabučijo; brezoseb. po gozdu je zabučalo 2. ekspr. bučeč nastopiti, pojaviti se: zabučala je nevihta; veter je zabučal okrog oglov / po dvorani je zabučal smeh ♪
  15.      zabúljiti  -im tudi zabúljiti se -im se dov., tudi zabuljíla (se) (ú ȗ) nepremično se zagledati: zravnal se je in nepremično zabuljil predse; zabuljiti v daljavo / preh. zabuljil je oči vanjo ∙ redko v strahu so ji zabuljile oči so se izbuljile zabúljen -a -o: ves večer je presedel, zabuljen v knjigo; zabuljene oči ♪
  16.      zabúnkati  -am dov. (ȗ) 1. večkrat udariti s pestjo: zabunkati po vratih // ekspr. zabiti, zatolči: srce mu je močneje zabunkalo 2. ekspr. zapraviti: denar je hitro zabunkal / zabunkal je posestvo zabúnkati se pog. za dalj časa se namestiti kje, umakniti se na težje dostopen kraj, težje dostopno mesto: zabunkali so se v votlino in čakali, da nevarnost mine ♪
  17.      zabušávanje  -a s (ȃ) nižje pog. izmikanje delu, lenarjenje: povsod išče priložnost za zabušavanje ♪
  18.      zabútati  -am dov. (ū ȗ) 1. večkrat se s silo zadeti ob kaj: vrata so v vetru zabutala ob podboje // ekspr. večkrat močno udariti: nekdo je zabutal po vratih 2. ekspr. dati močne, zamolkle glasove: v daljavi so zabutali topovi ● brezoseb., ekspr. v glavi ji je zabutalo začutila je topo, ritmično se ponavljajočo bolečino ♪
  19.      zacelíti  in zacéliti -im, in zacéliti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̄) nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane: zaceliti rano z mazilom; razjeda se noče zaceliti; brezoseb. še zdaj se mu ni zacelilo / okleščena debla smrek so se že zacelila zarasla zacéljen -a -o: zaceljena rana ♪
  20.      zacepetáti  -ám dov. (á ȃ) večkrat slišno udariti z nogami ob tla: od jeze je zacepetal; nestrpno zacepetati / med plesom je večkrat zacepetal z nogami ♪
  21.      zaceptáti  -ám dov. (á ȃ) redko zacepetati: nestrpno zaceptati / med plesom je zaceptal z nogami ♪
  22.      zaciciríkati  -am dov. (ȋ) oglasiti se z glasom ciciri: gozdni jereb je zacicirikal ♪
  23.      zacingljáti  -ám dov. (á ȃ) dati visoke, zveneče glasove: telefon je dvakrat zacingljal; zvonček zacinglja / ekspr. voda je v tankem curku zacingljala v posodo cingljajoč stekla // povzročiti visoke, zveneče glasove: zacingljati s cekini v žepu; zacingljati z mošnjičkom ♪
  24.      zacíniti  -im dov. (í ȋ) zadelati, zaliti s kositrom: zaciniti posodo, ki pušča zacínjen -a -o: zacinjena cev ♪
  25.      zacínkati  -am dov. (ȋ) dati kratke, cingljanju podobne glasove: zvonček zacinka ♪

   26.674 26.699 26.724 26.749 26.774 26.799 26.824 26.849 26.874 26.899  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA