Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SO (24.899-24.923)


  1.      tŕst  -a m (ȓ) močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsti poraslo obrežje; trepetati, zibati se kot trst // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: narediti opaž iz trstov ◊ agr. sladkorni trst tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. indijski trst bambus; navadni trst do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju, Phragmites australis ♪
  2.      trsteníka  -e ž (í) bot. visoka obmorska trava s širokimi listi in klasastim socvetjem, Arundo: stebelca trstenike / navadna trstenika ♪
  3.      trstíka  -e ž (í) močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: prelomiti trstiko; steblo trstike / bambusova trstika // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: piščalka iz trstike / obiti lesene stene, strop s trstiko ◊ bot. trstika do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju; navadni trst; obrt. štukaturna trstika ♪
  4.      trstíkast  -a -o prid. (í) 1. podoben trstiki: trstikasta bilka ♦ bot. trstikasta bilnica visoka, groba trava vlažnih travnikov, Festuca arundinacea 2. porasel s trstikami: trstikasto obrežje ♪
  5.      tršljíka  -e ž (í) nar. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita: na robu gozda cveti tršljika ♪
  6.      tŕtica 2 -e ž (ŕ) manjšalnica od trta: povezati butaro s trtico; vrbova trtica / ekspr. trtice so dobro obrodile (vinske) trte ♪
  7.      trúd  -a m (ȗ) velika telesna, duševna aktivnost za dosego, uresničitev kakega cilja: trud je bil poplačan; doseči kaj brez truda, z velikim trudom; publ. vložiti veliko truda v kaj; zahvaliti se komu za trud; brezuspešen, dolgotrajen trud / trud za naklonjenost koga / trud za otroke ● ogenj je uničil ves njihov trud vse, kar so s trudom zgradili, pridobili; star. znanstveni trudi znanstvena prizadevanja ♪
  8.      trúden  -dna -o prid., trúdnejši (ú ȗ) 1. ki zaradi zmanjšanja telesnih, duševnih sil ni zmožen opravljati kakega dela: truden delavec, popotnik; bil je že truden; živali so trudne polegle; truden in zaspan; ekspr. truden do smrti / biti truden od poti utrujen // ki zaradi dalj časa trajajočega dela, napora izgubi zmožnost zadovoljivo opravljati svojo funkcijo: z dlanjo je podprla trudno glavo; gledati s trudnimi očmi; noge so bile že trudne / ekspr. trudno srce 2. ekspr. ki izraža, kaže utrujenost: truden glas, pogled; trudni koraki / trudna omama; trudno spanje ● ekspr. trudni dnevi počasi minevajoči; naporni, utrudljivi; pesn. trudne kaplje s težavo, počasi premikajoče se; ekspr. zatisnil je trudne oči umrl je; pesn. trudna polja polja, neposredno po tem, ko so obrodila trúdno prisl.: trudno se premikati ♪
  9.      trudíti se  in trúditi se -im se nedov. (ȋ ú ū) 1. z delom, aktivnostjo želeti doseči a) da se kaj naredi ustrezno, dobro: otrok se trudi, vendar ne dovolj; pri nalogah se zelo trudi; brezuspešno, dolgo se truditi / trudil se je popraviti zmoto; trudila se je, da bi snov dobro razložila b) da se kaj naredi sploh: konja sta se trudila izvleči voz; trudil se je, da bi se vzravnal / truditi se za naklonjenost koga 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom z naporom opravljati delo, kot ga določa sobesedilo: truditi se za otroke, z otroki; sam se je trudil s pospravljanjem lesa ● ekspr. zaman se je trudil okoli nje si prizadeval pridobiti njeno naklonjenost, ljubezen; za nič se mu ni treba truditi vse dobi z lahkoto trudíti in trúditi star. utrujati: truditi bolnika z govorjenjem; osla preveč trudi s težkimi bremeni / ne trudi nog zaradi mene ne prihajaj, ne hodi zaradi mene trudèč se -éča -e: plezal je, trudeč se doseči vrh; hodila sta previdno, trudeč se, da bi ne vzbudila pozornosti ♪
  10.      trudodán  -dnéva m, rod. mn. -dní tudi -dnévov, daj. mn. stil. -dném; daj., or. dv. stil. -dnéma (ȃ ẹ̑) v Sovjetski zvezi enota za obračunavanje dela v kolhozu: opraviti dvesto trudodni ♪
  11.      trudoljúbnost  -i ž (ú) zastar. delavnost, prizadevnost: pohvalili so njegovo trudoljubnost ♪
  12.      trúga  -e ž (ú) 1. nižje pog. krsta: položiti mrliča v trugo; črna truga / iti za trugo 2. nar. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava na kmečkem vozu za prevoz drobnega, sipkega materiala: stresati krompir v trugo / pripeljati trugo peska / postaviti kravam trugo s peso in otrobi (leseno) korito ♪
  13.      trúma  -e ž (ú) navadno s prilastkom 1. neurejena, strnjena večja skupina: po poti so srečevali trume beguncev; stal je sredi trume fantov / ekspr.: trume oblakov, vozil; truma ptic, rib 2. nav. ekspr. razmeroma veliko število: zbrala se jih je cela truma; vedno ima trumo otrok okrog sebe / ljudje v trumah zapuščajo mesto 3. star. vojaška, oborožena skupina: poveljnik trume; roparske trume / vojne trume ♪
  14.      trúp  -a m (ȗ) 1. osrednji, največji del človeškega ali živalskega telesa, s katerim se vežejo glava in okončine: upogibati, sukati trup; žival z dolgim, okroglim trupom; glava, trup in okončine / človeški, živalski trup 2. s prilastkom osrednji, največji del nekaterih vozil, posod: tovor v ladijskem trupu; trup letala, rakete / trup vaze / trup kitare, violine ◊ muz. resonančni trup; um. trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom ♪
  15.      trúpa  -e ž (ú) knjiž. 1. vojaška, oborožena enota, skupina: napadati sovražne trupe; trupe na fronti 2. igralska skupina: predstava trupe / poklicna, potujoča trupa ♪
  16.      trúskati  -am nedov. (ȗ) zastar. 1. hrupno udarjati: pleše in truska z nogo ob tla / truskati nasprotnika biti, tepsti 2. hrupno razbijati: truskati lončene posode ♪
  17.      trúst  -a m (ȗ) 1. v kapitalistični ekonomiki združenje enakih ali sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na tržišču: združiti se v trust / naftni trust 2. publ., ekspr., v zvezi možganski trust skupina ljudi, ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnosti: podjetje ima svoj možganski trust; možganski trust ameriškega predsednika ♪
  18.      trúšč  -a m (ȗ) 1. zelo močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: trušč ponehava; delati trušč; močen, neznosen, ekspr. peklenski trušč; trušč podirjajoče se stavbe; trušč prometne ulice / na gradbišču je hrušč in trušč / trušč vzklikov, groženj, petja / v trušču ga niso slišali; s truščem zapreti vrata 2. ekspr. zelo živahno, vznemirljivo, razburljivo razpravljanje, dogajanje: trušč ob sprejemanju novega zakona se je polegel / urediti zadevo brez trušča / vzdignili, zagnali so trušč, da se mora film bojkotirati ♪
  19.      tŕzanje  -a s (r̄) glagolnik od trzati: trzanje mišic / trzanje ujetih rib / trzanje z nosom / s trzanjem uzde spodbujati konja / zbujati zvene iz glasbil s trzanjem / trzanje orožja ob strelu ♪
  20.      tŕzati  -am nedov. (r̄) 1. sunkovito se premikati zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: kotički ust so mu živčno trzali / noga, roka mu je trzala / telo mu je trzalo v joku se sunkovito stresalo // nehoteno sunkovito se krčiti: mišice na nogi, obrazu mu trzajo // v zvezi s s, z delati sunkovite premike, gibe s kakim delom telesa: trzati z obrvmi, ustnicami / konji trzajo s kožo / plesalci ritmično trzajo s telesi 2. preh. sunkovito, na kratko potegovati: trzati vajeti; žival je trzala verigo in hropla ● publ. letalo je trzalo se je sunkovito stresalo; publ. vse v njem je trzalo je drhtelo, se je treslo; nižje pog. kdo še trza na take ponudbe, zahteve se zmeni zanje, odgovarja nanje ◊ muz. trzati pritegovati struno s prstom, trzalico, da zazveni; voj. top trza se ob strelu sunkovito premika v nasprotni smeri od izstrelka trzajóč -a -e: trzajoči prsti; trzajoče ribe v mreži ♪
  21.      tržáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Trst: tržaško pristanišče / nekdaj tržaški rejenci rejenci, ki jih je dal, izročil v rejo zavod za najdenčke, sirote iz Trsta / Svobodno tržaško ozemlje od 1947 do 1954 ozemlje med Jugoslavijo in Italijo, razdeljeno na cono A pod anglo-ameriško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo ♦ bot. tržaški svišč rastlina z usnjatimi, črtalasto suličastimi listi in temno modrimi cveti, Gentiana tergestina; gastr. tržaški vampi vampi v omaki, začinjeni s peteršiljem in parmezanom; zgod. prvi tržaški proces sodni proces proti narodno zavednim Slovencem septembra 1930 v Trstu; drugi tržaški proces sodni proces proti narodno zavednim Slovencem in komunistom decembra 1941 v Trstu tržáško prisl.: naglašati besede po tržaško ♦ gastr. speči ribe po tržaško potresene s peteršiljem in česnom ♪
  22.      tŕžec  -žca m (ȓ) star. 1. tržič: ulica se razširi v tržec 2. trgovec, prekupčevalec: vinski tržec; tržec z lesom / na trgu so se gnetli tržci prodajalci, branjevci ♪
  23.      tŕženje  -a s (r̄) 1. star. trgovanje, kupčevanje: trženje z lesom 2. ekon. načrtovanje in usklajevanje investicij, proizvodnje, prodaje in propagande s potrebami in možnostmi tržišča: sistem mednarodnega trženja; teorija trženja ♪
  24.      tŕžiti  -im nedov. (r̄) star. 1. trgovati, prekupčevati: dal ga je študirat, da bi bolje gospodaril in tržil; tržiti z lesom, vinom 2. prodajati: tržiti vino v tujino / včeraj je dobro tržil ♪
  25.      tsunámi  -ja m (ȃ) geol. zelo visok, dolg morski val ob potresu ali vulkanskem izbruhu na morskem dnu: zavarovati pristanišče pred tsunamiji ♪

   24.774 24.799 24.824 24.849 24.874 24.899 24.924 24.949 24.974 24.999  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA