Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
SO (24.299-24.323)
- terciár -ja m (ȃ) geol. obdobje kenozoika, v katerem so se pojavili primati in so prevladovale kritosemenke: okamnine iz terciarja ♪
- terciáren -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na terciar: terciarni relikti; terciarne plasti, tvorbe / terciarna doba 2. ki se pojavi za drugim: terciarni učinki ◊ ekon. terciarne dejavnosti promet, trgovina, bančništvo; soc. terciarna socializacija socializacija v širšem družbenem okolju ♪
- tercijálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tercijalce ali tercijalstvo: tercijalski predsodki / tercijalska družina ♪
- tercijálstvo -a s (ȃ) slabš. pretirana, svetohlinska pobožnost: sovražiti tercijalstvo; hinavsko tercijalstvo ♪
- tercína -e ž (ȋ) lit. kitica iz treh enajstercev: pesnitev v tercinah // trivrstična kitica soneta: dve kvartini in dve tercini ♪
- tercínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tercino: tercinska satira / tercinski del soneta del soneta, sestavljen iz dveh trivrstičnih kitic ♪
- terén -a m (ẹ̑) 1. zemljišče, svet: teren se pogreza, useda; na drugi strani hriba se je teren spremenil; pripraviti teren za gradnjo; zravnati teren; hribovit, nagnjen, položen teren; ilovnat, kamnit, peščen teren; močviren, suh teren; spolzek teren; oblikovanost, poraslost terena / poiskati primeren teren za zasedo kraj, prostor; znajde se tudi na neznanem terenu ozemlju, svetu 2. navadno s prilastkom (manjše) ozemlje, področje, kjer se opravlja določena dejavnost: gobarski, lovski, smučarski tereni; patrulja je obšla svoj teren; v okolici so lepi tereni za sankanje / žarg., šport. zmagati na domačem terenu igrišču 3. ed. ozemlje, področje, kjer kako podjetje, ustanova opravlja svojo dejavnost: vrniti se s terena; zdravniška ekipa je odšla na teren; delati, raziskovati na terenu; zbirati podatke na terenu / babica, socialna delavka ima
velik teren / žarg. teren se plača posebej delo na terenu // žarg. ozemlje, področje, kjer se opravlja družbenopolitična dejavnost v neposrednem stiku z ljudmi: ni hotel delati v komiteju, ampak na terenu 4. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 najmanjša organizacijska enota družbenopolitičnih organizacij v mestih in večjih krajih: razdeliti mesto na terene // ed. ozemlje, področje, ki ga obsega ta enota: aktivisti Osvobodilne fronte na terenu // ekspr. ljudje te organizacijske enote: sestanek terena ● publ. pripravljati teren za pogajanja razmere, okoliščine; publ. v pogovoru preiti na občutljivejši teren snov, temo; publ. uveljaviti se na političnem terenu v politiki ◊ voj. čistiti, pregledovati teren ♪
- terénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na teren: terenska izboklina; terenske razmere / terensko vozilo vozilo z močno konstrukcijo in pogonskim motorjem, visokim podvozjem in pogonom na vsa štiri kolesa za neasfaltirane, strme ceste / terenski delavec; terenski dodatek dodatek za delo na terenu; terenske vaje za študente; terensko delo / terenski aktivisti; terenski odbor Osvobodilne fronte ∙ žarg., šport. nogometaši so izkoristili terensko premoč boljši, ugodnejši teren ♦ geogr. terenska depresija ♪
- terezijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avstrijsko cesarico Marijo Terezijo: terezijanske davčne, šolske reforme / terezijanska doba ♦ zgod. terezijanski kataster za davčne namene narejen kataster v času vladanja Marije Terezije ♪
- terílnica -e [prvi pomen tudi u̯n] ž (ȋ) 1. nekdaj prostor za trenje lanu: sušilnica in terilnica 2. kem. porcelanasta, steklena posodica za trenje manj trdih snovi: pipete, terilnice in epruvete ♪
- terílnik -a [tudi u̯n] m (ȋ) redko močna, navadno kovinska posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi; možnar: treti poper v terilniku ♪
- terína -e ž (í) knjiž. večja lončena posoda za serviranje hrane: postreči juho v terini ♪
- teríšče -a s (í) 1. nekdaj kraj, prostor za trenje lanu: terice so se zbrale na terišču 2. knjiž. kraj, prostor, kjer se stikajo različne stvari, različni interesi in delujejo drug na drugega: to področje je terišče različnih hotenj; terišče treh kultur // kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: to ozemlje je že od nekdaj terišče vojaških spopadov ∙ zastar. vojaki so zbežali s terišča z bojišča // kraj, prostor sploh: poiskati terišče, kjer je bil most 3. knjiž., redko področje: politika je tisto terišče, kjer se rešujejo različni problemi / uveljaviti se na literarnem terišču ♪
- teritorializírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti, da kdo za stalno ostane, živi na določenem področju: razvoj je kmete teritorializiral; nekatera nomadska plemena so se sčasoma teritorializirala ♪
- térjati -am nedov. (ẹ̑) 1. zahtevati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: terjati dolžnika; terjal jih je, naj mu vrnejo denar / terjati davke, dolg / terjati plačilo škode; terjati povračilo stroškov / terjati koga za najemnino / založnik je terjal obljubljeni rokopis 2. knjiž. odločno zahtevati kaj: ljudstvo terja svoje pravice; terjati zemljo in svobodo / terjati ponovno obravnavo; terjati revizijo obsodbe; terjati umik tuje vojske; terjali so, da predsednik odstopi / od njega ne smemo terjati preveč zahtevati 3. nav. 3. os., knjiž. izražati nujnost, potrebnost česa: problem terja hitro rešitev; razvoj terja odpravo družbenih nasprotij; dogodki terjajo, da se moramo hitro odločiti / gradnja ceste terja velike stroške je zelo draga; to terjajo navade je potrebno zaradi navad; ravnal je, kot sta terjala njegov položaj in starost kot je
bilo treba, je bilo primerno glede na njegov položaj in starost; raziskava bo terjala veliko dela in časa zanjo bo potrebno; zamenjava izrabljenega dela terja nekaj enostavnih gibov se opravi z nekaj enostavnimi gibi / nesreča je terjala več smrtnih žrtev v njej je bilo terjajóč -a -e: uprli so se, terjajoč svoje pravice; terjajoč glas térjan -a -o: terjani znesek ♪
- terminírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. določiti čas za kaj: terminirati izpit // časovno omejiti: terminirati obdobje z začetkom stoletja 2. opredeliti, določiti: misel bo treba natančneje terminirati terminíran -a -o: izdaja knjige je terminirana ♦ jur. terminirana pogodba pogodba, sklenjena za določen čas ♪
- terminologíja -e ž (ȋ) 1. lingv., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge; strokovno izrazje, izrazoslovje: nekatere stroke so razvile bogato terminologijo / uporabljati domačo, zastarelo terminologijo / filozofska, lesarska, medicinska terminologija / strokovna terminologija 2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se s terminologijo; razvoj slovenske terminologije; strokovnjak za terminologijo ♪
- termínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na termín: izpolnjevati terminski načrt / terminski koledar koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti; rokovnik ♪
- termít 1 -a m (ȋ) v toplejših krajih živeča, mravlji podobna žuželka, ki se hrani z lesom: termiti so razjedli notranjost drevesa; jajčeca, roji termitov ♦ zool. mračni termit ki živi v lesu ali zemlji, Reticulitermes lucifugus ♪
- termít 2 -a m (ȋ) metal. zmes aluminijevega prahu in navadno železovega oksida, pri gorenju katere nastane zelo visoka temperatura: variti s termitom ♪
- têrmoakumulacíjski -a -o prid. (ȇ-ȋ) nanašajoč se na akumuliranje toplote: termoakumulacijski materiali ♦ elektr. termoakumulacijska peč peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja ♪
- termográf -a m (ȃ) teh. priprava za zapisovanje temperature: odčitati temperaturo na termografu ♪
- termométrski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na termometer: termometrska lestvica ♦ elektr. termometrska sonda sonda za merjenje temperature na osnovi spreminjanja upornosti ♪
- têrmos -a m (ȇ) termovka: vzeti na pot termos; termos vroče kave, hladne limonade; neskl. pril.: termos posoda, steklenica ♪
- têrmovka -e ž (ȇ) posoda z dvema stenama, med katerima je brezzračni prostor, ki zmanjšuje, preprečuje segrevanje, ohlajanje vsebine: napolniti termovko z vročim čajem; termovka kave ♪
24.174 24.199 24.224 24.249 24.274 24.299 24.324 24.349 24.374 24.399