Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SO (23.749-23.773)


  1.      šestína  -e ž (í) del na šest enakih delov razdeljene celote: vrniti šestino izposojenega denarja ♪
  2.      šéstka  -e ž (ẹ̑) 1. pog. številka šest: napisati šestko / peljal se je s šestko s tramvajem, avtobusom številka šest 2. igralna karta s šestimi znaki: karova šestka ♪
  3.      šestnajstína  -e ž (í) del na šestnajst enakih delov razdeljene celote: šestnajstina dediščine; šestnajstina vsote ♪
  4.      šéstnajstlétnica  in šestnájstlétnica -e ž (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑) šestnajst let staro dekle: šestnajstletnice so poslušale plošče; zaljubljena šestnajstletnica ♪
  5.      šéstrazréden  -dna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki ima šest razredov, oddelkov: šola je šestrazredna / nekdaj šestrazredna gimnazija šestletna gimnazija ♪
  6.      šéststèzen  -zna -o [tǝz] prid. (ẹ̑-ǝ̏) ki ima šest stez: šeststezno kegljišče / knjiž. šeststezna cesta šestpasovna cesta ♪
  7.      šešljáti  -ám [šǝš in šeš] nedov. (á ȃ) izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s: otrok šešlja; kadar je pijan, začne šešljati in jecljati ♪
  8.      šetálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. sprehajalec: ulice so polne šetalcev ♪
  9.      šetráj  -a m (ȃ) začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti: lovor, majaron in šetraj ◊ bot. kraški šetraj pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih, Satureja montana ♪
  10.      šíba  -e ž (í) 1. daljša tanka, upogljiva veja, navadno brez stranskih vej: odrezati šibo; leskova, vrbova šiba; enoletna, muževna šiba; grm z dolgimi šibami; od strahu se trese kot šiba na vodi // taka veja, ločena od rastline: poganjati, švrkati vola s šibo; sveženj šib / pastirska šiba; šiba bajanica; košara iz šib / vezati trte s šibo 2. ekspr. udarec (s šibo): poznajo se mu sledovi šibe / obsodili so ga na dvesto šib 3. star., navadno s prilastkom velika nesreča, nadloga: povodenj je največja šiba za kmeta; strašna šiba prihaja nad nas / šiba božja jih je udarila, zadela 4. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane; metlica: s šibo dobro zmešati smetano / šiba za sneg 5. obrt. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnikar je zamenjal zlomljeno šibo ● ekspr. kadar je nagajal, je pela šiba je bil tepen s šibo; je bil tepen sploh; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; nekdaj tek skozi šibe kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb ♪
  11.      šíbanje  -a s (ȋ) glagolnik od šibati1: šibanje kot kazen / šibanje podkupovanja v časopisih ♪
  12.      šíbati 1 -am nedov. (ȋ) 1. tepsti s šibo: hoteli so ga šibati, pa jim je ušel / neusmiljeno je šibal žival // knjiž. močno, ostro zadevati: dež ju je šibal v obraz / veter je šibal drevesa 2. nav. ekspr. ostro grajati: v člankih je šibal svoje nasprotnike / šibati napake, razmere / šibati z besedami, s pogledi šíban -a -o: biti šiban do krvi ♪
  13.      šíbek  stil. šibák šíbka -o stil. -ó prid., šibkéjši (í ȃ í) 1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek // ki ima majhno sposobnost prenašati duševne napore: moralno šibek človek; v sebi je dvomeč in šibek / šibek značaj 2. ki po splošni (telesni) razvitosti ne dosega navadne stopnje: šibek prsni koš; sesalec s šibkim zobovjem / biti šibke postave, rasti / šibke veje 3. ki dosega nizko stopnjo a) glede na delovanje ali dejavnost: šibek grelec, motor; šibka žarnica b) glede na učinek, posledico: šibek ogenj; šibek veter; sonce je še šibko c) glede na čutno zaznavnost: šibek glas; šibka svetloba č) glede na intenzivnost: šibka narodna zavest; šibko upanje / šibke možnosti za uspeh majhne; šibka volja d) glede na izrazne sposobnosti: šibek roman; šibek talent / izpovedno šibek 4. ki ne dosega zadovoljive stopnje a) glede na določen razpon: številčno šibek zbor; biti šibkega zdravja; šibko znanje / šibka vidljivost majhna; šibka zasedenost dvorane slaba b) glede na kak kriterij, normo, zahtevo: socialno šibki sloji; biti šibek v angleščini, matematiki 5. ki ima majhno mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: šibka država; šibka vojska / šibek vladar; šibka industrija 6. v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: rad pije šibek čaj; šibka kava; šibko vino 7. elektr., v zvezi šibki tok uporaba električne energije za prenos informacij in izdelava naprav, elementov, ki to omogočajo: tehnika šibkega toka / strokovnjak za šibki tok ● ekspr. šibki spol ženske; ekspr. vsa stvar stoji na šibkih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi; redko do vasi je šibko uro hodá slabo ◊ lit. šibka cezura cezura za nepoudarjenim zlogom šíbko stil. šibkó prisl.: žarnica šibko sveti; kričal je vedno šibkeje; sam.: izkoriščali so vdove, sirote in šibke; skrb za socialno šibke ♪
  14.      šibíti se  -ím se nedov. (ȋ í) 1. upogibati se, kriviti se zaradi teže bremena: ni hotel stati na deski, ker se je preveč šibila / veje so se šibile od obilnega sadja; brv se šibi pod našo težo / ekspr. šibiti se pod nahrbtnikom // ekspr. izraža, da se kaj pojavlja v veliki količini: miza se je šibila od dobrot; stojnice se šibijo pod razstavljenimi predmeti 2. biti šibek, oslabel: kolena se mu šibijo od utrujenosti; od vročine se je šibil kakor omamljen šibíti knjiž. 1. upogibati, kriviti: veter je šibil drevesa 2. povzročati, da je kaj šibko, oslabelo: lakota jim je šibila noge šibèč se -éča -e: hodili so, šibeč se pod težkim tovorom; komaj se je držala na šibečih se nogah ♪
  15.      šíbka  -e ž (ȋ) žarg., teh. kovinska paličica, navadno lita: preprogo so pritrdili na stopnišče s šibkami iz medi / uliti jeklo v šibke ♪
  16.      šíbra  -e ž (ȋ) svinčena kroglica za polnjenje nabojev: v nogo ga je zadelo nekaj šiber; zlitina za šibre; naboj s šibrami / lovci so streljali s šibrami; puška na šibre ● zastar. udaril je s krampom in od kamna je odletela šibra drobec, kos ◊ lov. naboj, napolnjen s šibrami deseticami; rib. šibra svinčena kroglica, s katero se pri lovu z ličinko obteži končni del vrvice ♪
  17.      šíček 2 -čka m (ȋ) knjiž., redko prašiček: šički so že debeli ♪
  18.      šífra  -e ž (ȋ) dogovorjen znak iz ene ali več črk, številk, besed a) za ohranitev tajnosti sporočila: uporabljati šifre; napisati, predati poročilo v šifrah / knjiga s šiframi za sporazumevanje b) za ohranitev tajnosti avtorstva: svoje članke vedno podpisuje s šifro 313 Sonce / imeti denar naložen v banki pod šifro c) za lažje, hitrejše označevanje, razvrščanje: v tem seznamu ima vsak poklic svojo šifro; napisati šifro svoje dejavnosti; označiti vrste izdelkov s šiframi // sistem takih znakov: odkriti, prepoznati, ekspr. razvozlati šifro; sestaviti, zamenjati šifro / besedne, številčne šifre; diplomatske, mednarodne, radijske šifre ◊ ptt ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila ♪
  19.      šíht  -a m (ȋ) nižje pog. 1. izmena, zlasti v rudniku, tovarni: delati na tri šihte / nočni, popoldanski šiht / prvi šiht še dela 2. služba, delo, zlasti v rudniku, tovarni: opraviti, zamuditi šiht; po šihtu imamo sestanek / iti, voziti se na šiht; moški so na šihtu / še dva šihta mi moraš plačati delovnika ♪
  20.      šílo  -a s (í) 1. orodje iz dolge, tanke konice in ročaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega: uporabljati šilo; ročaj šila / nasaditi šilo; prebosti platno, usnje s šilom / čevljarsko, sedlarsko šilo ∙ ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; star. vrniti šilo za ognjilo milo za drago; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za šilo ni več čevljaril ♦ zool. morsko šilo rdeča ali rdeče rjava morska riba z vretenastim telesom, Syngnathus acus 2. star. šilce, mera: izpiti šilo žganja ♪
  21.      šímbas  -a m (ȋ) meso iz spodnjega dela govejega hrbta: kupiti šimbas ♪
  22.      šíniti  -em dov. (í ȋ) ekspr. 1. nenadoma, zelo hitro a) iti, steči: šinil je iz hiše na cesto; šiniti v sobo, po stopnicah; kakor blisk šine skozi vrata / motor je šinil mimo hiše zelo hitro zapeljal; ptica šine v gnezdo zelo hitro zleti / kri je šinila iz rane brizgnila; plameni so šinili proti nebu se nenadoma dvignili b) vstati: šiniti iz postelje / šiniti na noge; razburjeno je šinil pokonci 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: bliski so šinili na vse strani; skozi okna je šinil svit / posmehljiv nasmeh mu je šinil čez obraz; od jeze ji je šinila kri, rdečica v lica je zardela / ta misel mi je šinila skozi možgane; nič mi ni šinilo na pamet ničesar se nisem spomnil / nikoli več ga ne bom videl, je šinilo vanj ● ekspr. jezen pogled ji je šinil na soseda jezno ga je pogledala; ekspr. ali vam je šinil strah v kosti ali ste se prestrašili ♪
  23.      šínjati  -am nedov. (í) ekspr. 1. nenadoma, zelo hitro prihajati, odhajati: ljudje so šinjali ven in noter 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojavljati, prikazovati kje: bliski so šinjali na vse strani ♪
  24.      šínjek  -jka m (ȋ) 1. svež ali prekajen svinjski vrat: kupil je manjšo gnjat in šinjek / narezati poln krožnik šinjka 2. nar. vrat: prijeti žival za šinjek; debel šinjek ♪
  25.      šinjón  -a m (ọ̑) knjiž. 1. frizura, pri kateri so lasje speti nad tilnikom: šinjon ji ne pristaja / počesati se na šinjon, v šinjon 2. lasni vložek: kupiti šinjon ♪

   23.624 23.649 23.674 23.699 23.724 23.749 23.774 23.799 23.824 23.849  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA