Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SO (2.374-2.398)



  1.      avbriécija  -e ž (ẹ́) vrtn. pritlikava, blazinasta trajnica z raznobarvnimi cveti, Aubrietia: v alpinetumu so rastle tudi avbriecije
  2.      avdícija  -e ž (í) preizkusni nastop igralca, pevca, glasbenika pred komisijo: kandidat je dobro opravil avdicijo; pevce so izbrali na posebni avdiciji; avdicija radijskih napovedovalcev
  3.      avdiénca  -e ž (ẹ̑) zlasti v zahodnih deželah uradni sprejem pri visokem dostojanstveniku: prositi za avdienco; biti v avdienci pri papežu; privatna, svečana avdienca / predsednik vlade ga je sprejel v avdienco, v avdienci
  4.      ávdiovizuálen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na dojemanje z vidom in sluhom: avdiovizualni pripomočki v šoli / za nazoren pouk uporabljajo avdiovizualno metodo
  5.      avditíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na sluh, slušen: avditivna sposobnost / avditivni in vizualni učni pripomočki / avditivni tip človeka tip človeka, ki si posebno dobro zapomni to, kar sliši
  6.      avdítor  -ja m () cerkveni preiskovalni sodnik: imenovan je bil za avditorja // v stari Avstriji vojaški preiskovalni sodnik: vojaško službo je opravljal kot avditor
  7.      avgúr  -ja tudi ávgur -a m (ū; ) pri starih Rimljanih svečenik, ki iz ptičjega leta napoveduje usodo: avgur mu je napovedal srečno bodočnost; antični avgurji; pren., slabš. politični avgurji
  8.      avgústa  -e ž () zgod. naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej
  9.      avgústov  -a -o prid. () avgustovski: bil je vroč avgustov dan; avgustovo sonce
  10.      avgústovski  -a -o prid. () nanašajoč se na avgust1: zrak avgustovskih noči; članek je izšel v avgustovski številki; žgoče avgustovsko sonce / tisto leto je bila že maja prava avgustovska vročina
  11.      avguštínec  -nca m () menih reda, imenovanega po sv. Avguštinu: postal je avguštinec ♦ rel. bosonogi avguštinci
  12.      aviácija  -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali; letalstvo: civilna aviacija / na gorskem reševalnem tečaju je sodelovala tudi aviacija / odločil se je za aviacijo letalski poklic // voj. rod vojske, določen za tako dejavnost: jugoslovanska aviacija in mornarica; oficir pri aviaciji
  13.      aviátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na aviatike ali aviatiko; letalski: aviatična šola / aviatični inštitut
  14.      aviátik  -a m (á) kdor je usposobljen za ravnanje z letalom; letalec: nekdanji aviatik // kdor je v letalski službi
  15.      aviátiški  -a -o prid. (á) redko letalski: aviatiška šola
  16.      avión  -a m (ọ̑) motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: avion kroži, pristane; sestrelili so več sovražnih avionov; odleteti z avionom; dvomotorni avion
  17.      àvirulénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) med. ki ni sposoben povzročiti bolezen: avirulentni mikrobi
  18.      avizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. obvestiti, opozoriti: aviziral sem ga pravočasno ♦ žel. avizirati odhod vlaka telefonsko ali brzojavno sporočiti avizíran -a -o: potniki so bili o nevarnosti avizirani
  19.      ávla  -e ž () velika veža v javnih poslopjih: proslava je bila v šolski avli; seznam novincev je objavljen v univerzitetni avli; avla gledališča, kina, postaje ♦ arhit. dvoriščni prostor pred antičnimi stavbami; prostor pred glavnim vhodom starokrščanskih bazilik
  20.      avskultánt  -a m (ā á) nekdaj sodniški pripravnik: služboval je kot avskultant
  21.      avspícija  -e ž (í) nav. mn., knjiž. 1. znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti: to so slabe avspicije zanj 2. redko pokroviteljstvo, varstvo: delo poteka pod predsednikovimi avspicijami
  22.      avstrijakánt  in avstrijakànt -ánta m (ā á; á) slabš., nekdaj kdor se pretirano navdušuje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji: imeli so ga za avstrijakanta; zagrizen avstrijakant
  23.      avstrijakántstvo  -a s (ā) slabš. avstrijakantska miselnost: očitali so mu avstrijakantstvo
  24.      avstríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrijski državni prvak; avstrijska vlada / avstrijski igralci so imeli velik uspeh // nanašajoč se na staro Avstrijo: avstrijski cesar; avstrijska krona / avstrijski Slovani
  25.      ávstromarksízem  -zma m (-) politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem: ideolog, teoretik avstromarksizma / zavzeti stališče avstromarksizma

   2.249 2.274 2.299 2.324 2.349 2.374 2.399 2.424 2.449 2.474  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA