Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SO (2.349-2.373)


  1.      astronómka  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za astronomijo; zvezdoslovka, zvezdoznanka: ugotovitev sovjetske astronomke ♪
  2.      astronómski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles ♦ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke ♪
  3.      asumpcioníst  -a m (ȋ) rel. član na Francoskem nastalega reda, ki se ukvarja s šolstvom ♪
  4.      atakírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. naskočiti, napasti: divje so atakirali ♪
  5.      atamán  -a m (ȃ) 1. v carski Rusiji izvoljeni poveljnik kozaške vojske: najbolj so se izkazali kozaki z atamanom 2. redko poglavar, poveljnik sploh: ataman razbojnikov ♪
  6.      áte  -ta in -ja m (ā) nar., v družinskem okolju ata, oče: ali so ate doma? ateta dolgo ni ♪
  7.      ateljéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na atelje: visoka ateljejska okna / ateljejsko delo; ateljejsko slikarstvo / ateljejsko življenje ♪
  8.      atenéj  -a m (ẹ̑) vznes., redko znanstvena ustanova ali visoka šola: bil je profesor znanega ateneja ♪
  9.      atentátorka  -e ž (ȃ) ženska, ki naredi atentat: atentatorko so oprostili ♪
  10.      átika  -e ž (á) 1. arhit. zid nad pročeljem, da zakriva streho: visoka atika 2. um. zgornji zaključni del oltarja: kip v atiki baročnega oltarja ♪
  11.      atlét  -a m (ẹ̑) športnik, ki goji atletiko: nastopili so mladi atleti; klub ima precej dobrih atletov // ekspr. močen, mišičast človek: bil je visoke postave, plečat — pravi atlet ♪
  12.      atlétinja  -e ž (ẹ̑) športnica, ki goji atletiko: naše atletinje so dosegle lepe uspehe ♪
  13.      atlétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na atlete ali atletiko: atletski klub; atletsko tekmovanje / uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; atletsko orodje / atletski tip; ima atletsko postavo; atletska ramena atlétsko prisl.: atletsko raščen fant ♪
  14.      atmosfêra  -e ž (ȇ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih 3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2 ◊ astr. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi ♪
  15.      atómski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na atom: atomska energija / atomska fizika fizika, ki raziskuje atom 2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije: elektrarna na atomski pogon; atomski reaktor; atomska bomba; atomska podmornica; atomsko orožje / atomska eksplozija eksplozija atomske bombe; atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe / konferenca o prepovedi atomskih poskusov; atomska vojna; atomsko oboroževanje / atomske države ● atomski vek ali atomska doba 20. stoletje; pog., ekspr. atomska lepotica čudovita, očarljiva lepotica ◊ kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine; atomska teža atomska masa; atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma; atomsko število število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu ♪
  16.      atrákcija  -e ž (á) kar privlači, vzbuja pozornost; privlačnost, zanimivost: ta razstava je velika atrakcija; igralci so postali filmska atrakcija; stolp je glavna turistična atrakcija mesta / nastop lanskega zmagovalca bo posebna atrakcija; gledališka, športna atrakcija ♪
  17.      atraktíven  -vna -o prid. (ȋ) ki privlači, vzbuja pozornost; privlačen, zanimiv: park je zelo atraktiven; atraktivna pokrajina / po sobotnem atraktivnem nastopu sta odpotovala; vodno smučanje, ta atraktivni šport ♪
  18.      atrápa  -e ž (ȃ) imitacija, posnetek predmeta, rabljen navadno za dekoracijo ali reklamo: reklamna atrapa; pripeljali so atrapo bojne ladje ♪
  19.      atribúcija  -e ž (ú) nav. mn., jur. pristojnost, kompetenca: odločali so v mejah svojih atribucij ♪
  20.      atribút  -a m (ȗ) 1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; idejna borba z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi // oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva 2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti ◊ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; lingv. prilastek ♪
  21.      avál  -a m (ȃ) fin. poroštvo, dano s podpisom na menici, menično poroštvo: dati aval ♪
  22.      avanturíst  -a m (ȋ) kdor išče, ljubi avanture, pustolovec: bil je nemirnež in avanturist; mladostni avanturist // nav. slabš. kdor se loti nevarnih poskusov, tveganih dejanj: okupatorje je imel za avanturiste, ki bodo propadli; politični avanturist ♪
  23.      avanturístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avanturiste ali avanturizem, pustolovski: avanturistični nagibi; bil je avanturistična narava / avanturistični roman / načrti so bili nerealni in avanturistični; avanturistična politika ♪
  24.      avanturízem  -zma m (ȋ) nagnjenje k avanturam, pustolovstvo: to je storil iz avanturizma; mladostni avanturizem; težnja mladine po avanturizmu / nav. slabš. obsojati politični avanturizem ♪
  25.      ávba  -e ž (ȃ) etn. žensko pokrivalo gorenjske ljudske noše z okroglim oglavjem in bogato vezenino nad čelom: na glavi je imela visoko avbo; ženske v avbah in pečah // glavi se prilegajoče žensko pokrivalo: v slaščičarni je streglo dekle z belo avbo ♪

   2.224 2.249 2.274 2.299 2.324 2.349 2.374 2.399 2.424 2.449  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA