Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SO (22.299-22.323)


  1.      skrínjica  -e ž (í) manjšalnica od skrinja: skrinjica je bila polna zlatnikov; pisma hrani v leseni skrinjici / glasbena skrinjica ● črna skrinjica ali skrinjica brez liste nekdaj v katero odda volilno kroglico volivec, ki se ne strinja z uradno predlaganimi kandidati; glasovalna ali volilna skrinjica za oddajanje glasovnic; nar. polšja skrinjica past za polhe; skrinjica za nakit šatulja ◊ aer. črna skrinjica ognjevzdržna, zelo zaščitena naprava za avtomatično registriranje vseh podatkov o letu, pogovorov in drugih zvočnih signalov v pilotski kabini; ptt pisemska skrinjica zaprta, navadno omarici podobna priprava z režo za dostavljena pisma, sporočila ♪
  2.      skrípta  skrípt s mn., daj. skríptom in skríptam, mest. skríptih in skríptah, or. skrípti in skríptami (ȋ) knjiga ali listi z razmnoženimi, navadno natipkanimi predavanji za študijske namene: izdati skripta v dvesto izvodih; posoditi komu skripta; debela skripta / napisati skripta; preštudirati skripta v enem tednu ● knjiž., redko odnesel je aktovko s skripti s spisi, zapiski ♪
  3.      skrípte  skrípt ž mn. (ȋ) žarg., šol. skripta: izposoditi si skripte / študirati po skriptah ♪
  4.      skríptor  -ja m (ȋ) nekdaj 1. strokovni uslužbenec, navadno v knjižnici: postal je skriptor v dvorni knjižnici; skriptor licejske knjižnice je bil takrat Levstik; skriptor in amanuensis 2. kdor se poklicno ukvarja s pisanjem, prepisovanjem, pisar: listine so skriptorji skrbno prepisovali ♪
  5.      skriptórij  -a m (ọ́) v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov, pisalnica: iti v skriptorij; pisalni pulti v skriptoriju / rokopisi stiškega skriptorija / samostanski skriptorij ♪
  6.      skríti  skríjem dov., skrìl tudi skríl (í ȋ) dati kaj na tako mesto, da se ne opazi, ne vidi: brat mu je skril čevlje; skriti dokumente, dragocenosti, pisma; skriti orožje; skriti na podstrešje, pod plašč, v bunker; ubežnika so skrili pred zasledovalci; dobro skriti; skriti na varno / koklja skrije piščance pod peruti / skriti obraz v dlani; ekspr. tako je bilo mrzlo, da so skrili nosove v kožuhe; skriti roke v žepe dati, vtakniti / žepe lahko skrijemo v šivih // narediti, da kdo česa ne more opaziti: skriti svoja čustva, negotovost, zadrego, žalost; skriti jok, smeh, solze; znal je skriti, da ga skrbi / niti brezhibna obleka ni skrila njegove debelosti // narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skriti svoje poreklo; skriti resnico; skriti svoje sodelovanje s partizani ● ekspr. skriti glavo v pesek ne hoteti videti neprijetne resnice, ne se sprijazniti z njo skríti se 1. narediti se neopaznega, nevidnega: fant se je skril; skrij se, ker te iščejo; demonstranti so se skrili med ljudi; skriti se pod mizo, za vrata; ranjena zver se skrije v goščavo; skriti se v gozdu; skriti se med drevjem; vaščani so se skrili pred sovražnimi vojaki / sonce se je skrilo za oblake / avtor se je skril za psevdonim 2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: avtomobil se je skril za ovinkom; gledala je za njim, dokler se ni skril v gozdu // postati neviden sploh: mesto se je skrilo v megli; vrh gore se je skril v oblakih ● ekspr. sonce se je že skrilo je zašlo; ekspr. ko bi moral priznati svoje dejanje, se rad skrije za druge se izgovarja na druge; ekspr. otroci se igrajo, ko pa vstopi mati, se skrijejo za knjige se delajo, da berejo, se učijo; ekspr. v lepoti, znanju se lahko skrije pred svojim prijateljem njegov prijatelj je veliko lepši, več zna kot on skrívši zastar.: zajokala je, skrivši obraz v dlani skrít -a -o 1. deležnik od skriti: skrit denar, zaklad; biti, ostati skrit; skrit v grmovju, pod snegom; skrit za krinko prijateljstva; skrita bolečina; skrite misli; za drevjem skrita vas; njegovo ime naj ostane skrito; bistvo je skrito med vrsticami 2. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skrit predal; skriti žepi; skrita vrata // ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: skrite napake; sprostile so se vse skrite sile ● ekspr. skriti kotiček kraj, prostor, kjer se kdo lahko skrije, nemoteno živi; ekspr. v mestu ima skrito ljubezen žensko, ki jo skrivaj ljubi; v pregovorih je skrita ljudska modrost je; skrita pisava tajna pisava; publ. poiskati skrite rezerve še neizkoriščene, neizrabljene možnosti, sredstva; ta dolina je zelo skrita se težko najde, vidi; preg. nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito ◊ ekon. skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov; film. prizor so posneli s skrito kamero; prisl.: skrito živeti; sam.: odkriti skritega; prim. skrivši ♪
  7.      skritizírati  -am dov. (ȋ) ugotoviti in (javno) razložiti negativne sestavine česa: skritizirati društveno delo; skritizirati politični položaj // negativno oceniti kaj: skritizirati film; vse skritizira; neprijetno mu je, ker so ga skritizirali skritizíran -a -o: predstava je bila zelo skritizirana ♪
  8.      skriváč  -a m (á) 1. kdor se skriva: iskati skrivače; ekspr. takega skrivača in potuhnjenca je težko najti / divji petelin je skrivač // nav. slabš. kdor se s skrivanjem izmika vojaški službi, boju: orožniki so zasledovali skrivače; nekateri so šli v partizane, drugi pa med skrivače; dezerterji in skrivači 2. kdor (kaj) skriva: skrivači žita ♪
  9.      skrivàj  prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje dogaja okolici neopazno: skrivaj oditi, se sestajati / skrivaj se ozirati / tobak so nosili skrivaj čez mejo nezakonito 2. redko izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito; natihem: skrivaj ugiba, kako se bo izteklo; prim. naskrivaj ♪
  10.      skrivalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se kdo skriva: najti si varno skrivališče; priti iz skrivališča; vhod v skrivališče je bil zakrit z vejevjem / ptice so odletele v svoja skrivališča // kraj, prostor, kjer je kaj skrito: spraviti orožje v skrivališče ♪
  11.      skriválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) knjiž. ženska, ki (kaj) skriva: našli so jo pri njeni skrivalki / ekspr. skrivalka resnice ♪
  12.      skriválnica  -e ž (ȃ) 1. nav. mn., etn., v zvezi igrati se, iti se skrivalnice otroška igra, pri kateri eden od udeležencev išče druge, ki so skriti: otroci se radi lovijo in igrajo skrivalnice; iti se skrivalnice s sošolci; hitro se premikajo, stiskajo se k zidu, kakor bi se igrali skrivalnice; pren., ekspr. mesec se igra skrivalnice med oblaki ∙ ekspr. igrati se, iti se skrivalnice ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. sit je že teh večnih skrivalnic prikritega, nejasnega prikazovanja, obravnavanja stvari 2. uganka, pri kateri je treba na risbi poiskati skrit lik, prizor: skrivalnice in rebusi 3. redko skrivališče: priti iz skrivalnice ♪
  13.      skriválo  -a s (á) voj., v zvezi skrivalo plamena šoba na ustju mitralješke cevi, ki skriva plamen pri rafalnem streljanju: sneti skrivalo plamena ♪
  14.      skrívanje  -a s (í) glagolnik od skrivati: skrivanje beguncev; skrivanje blaga / skrivanje jeze / skrivanje resnice / skrivanje pred sovražnikom / skrivanje in lovljenje ♪
  15.      skriváški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na skrivače: skrivaška tolpa / skrivaško življenje / odkrili so skrivaški brlog ♪
  16.      skrívati  -am nedov., stil. skrivájte; stil. skrivála (í) 1. dajati, imeti kaj na takem mestu, da se ne opazi, ne vidi: skrivati blago; kaznovali so ga, ker je skrival hudodelca; skrivati ranjence; skrivati pod posteljo, v kleti; skrivati kaj pred otroki; denar skriva kot kača noge / skrivati obraz v dlani, z ruto / čelo ji skrivajo lasje pokrivajo // delati, da kdo česa ne more opaziti: skrivati svoja čustva, jezo, ljubezen, žalost // delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skrivati svoj pravi namen; vem, da nekaj skriva pred menoj; skrival je, da je bil že večkrat zaprt 2. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo; imeti: gora skriva še veliko premoga ● pog. ona skriva leta videti je mlajša, kot je v resnici; noče povedati, koliko je stara skrívati se 1. delati se neopaznega, nevidnega: med vojno se je moral skrivati; razbojniki so se skrivali po gozdovih; pri njem so se skrivali ilegalci; ptice se skrivajo v grmovju; skrivati se pred zasledovalci; izdali so, kje se skriva / mesec se skriva za oblaki; pren. skrivati se pred dolžnostmi, vojaško obveznostjo 2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se: potok se skriva pod ledom; vas se skriva v zelenju / v pregovorih se skriva ljudska modrost; ne ve, kaj se skriva za temi besedami; za njegovo trdo lupino se skriva plemenito srce ● ekspr. v tem fantu se skrivajo talenti je (zelo) nadarjen; ekspr. skrivati se pred soncem ne izpostavljati se delovanju sončnih žarkov; ekspr. za to razpravo se skriva veliko dela in premišljevanja zanjo je bilo potrebno ◊ etn. otroška igra, pri kateri eden od udeležencev išče druge, ki so skriti skriváje: molčala je, skrivaje razburjenje; oprezoval je, skrivaje se za grmom skrivajóč -a -e: skrivajoč solze, je stekla iz sobe; skrivajoč se za načela; skrivajoč se človek skrívan -a -o: skrivana ljubezen; skrivano blago ♪
  17.      skríven  -vna -o prid., skrívnejši (ȋ) 1. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skriven predal; skriven prehod čez mejo; izkopati skriven rov; najti skriven vhod; dati ključ na skrivno mesto; odšel je skozi skrivna vrata 2. ki se dogaja okolici neopazno: skrivni pogovori; dogodki te noči niso ostali skrivni; skrivno sestajanje / želela si je, da bi njuni odnosi ostali skrivni; skrivna ljubezen 3. za katerega ve ozek krog ljudi: skriven načrt; dobiti skrivno sporočilo / skriven namen; skrivna misel / skrivna pisava // za katerega javnost, oblast ne ve: sodeloval je pri skrivnem literarnem listu; skrivni sestanki; skrivna radijska postaja / skrivno društvo 4. star. skrivnosten: skrivna moč ga je gnala naprej / poslušati skrivne glasove / zanimala ga je skrivna preteklost ● ekspr. v skrivnem kotičku srca tli upanje globoko v srcu; star. gosposka je iskala skrivne luterane luterane, ki so se skrivali; knjiž. objavljati pod skrivnim imenom pod psevdonimom ◊ rel. skrivno razodetje (apostola Janeza) videnja apostola Janeza o koncu sveta skrívno prislov od skriven: skrivno delovati // star. skrivaj, naskrivaj: skrivno oditi; skrivno so ga umorili / skrivno se mu je nasmehnil; sam.: na skrivnem ga je pekla vest natihem; na skrivnem trpeti, se veseliti skrivaj, naskrivaj ♪
  18.      skrivíti  -ím tudi izkrivíti -ím dov., skrívil tudi izkrívil (ȋ í) dati čemu krivo obliko: skriviti cev, palico; deska se je skrivila; na soncu se les skrivi // dati čemu nenaravno, nepravilno obliko: žival je skrivila hrbet; skriviti usta; hrbtenica se skrivi; skriviti se od bolečine; skriviti se pod težkim bremenom / skriviti ustnice v posmeh / vihar je skrivil drevesa ● ekspr. nihče mu ne bo skrivil lasu mu ne bo storil nič hudega; ekspr. vedel sem, da se boš skrivil pred njim uklonil, vdal skrívljen tudi izkrívljen -a -o tudi skrivljèn tudi izkrivljèn -êna -o: skrivljeni prsti; ves je že skrivljen; skrivljena hrbtenica; ustnice, skrivljene od prezira; skrivljeno deblo; prim. izkriviti ♪
  19.      skrivnóst  -i ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kar se ne da razumeti, dojeti, pojasniti: nekatere stvari so za človeka še vedno skrivnost; skušal je razrešiti, ekspr. razvozlati skrivnost; nepojasnjena, velika skrivnost; skrivnost morja, narave; skrivnosti življenja / skrivnost prijateljeve izginitve ♦ rel. verska skrivnost nedoumljiva verska resnica; skrivnost svete Trojice 2. kar kdo ve, mu je zaupano in se ne sme pripovedovati drugim: izdati skrivnost; ekspr. izmamiti komu skrivnost; obdržati skrivnost zase; odkriti, povedati, zaupati komu skrivnost; vznes. skrivnost je odnesel s seboj v grob; poznati, prikrivati skrivnost / poslovna, uradna, vojaška skrivnost / imeti skrivnosti pred kom; tu ne gre za nobeno skrivnost; vedeti za družinsko skrivnost; razkrival mu je skrivnosti o ženskah / ljubezenske, ekspr. srčne skrivnosti ∙ ekspr. nahajališče gob je skrivnost o tem, kje rastejo gobe, se ne pripoveduje drugim; ekspr. pripravljanje te jedi naj ostane skrivnost o tem ne želim, nočem govoriti; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo ♪
  20.      skrivnósten  -tna -o prid., skrivnóstnejši (ọ̑) 1. ki se ne da razumeti, dojeti, pojasniti: skrivnostni pojavi; skrivnostna izginitev, smrt; to so skrivnostne stvari / skrivnostna moč; skrivnostne naravne sile; skrivnostno življenje rastlin / skrivnostna prikazen; skrivnostna bitja / skrivnostno število 2. nav. ekspr. ki skriva, prikriva svoje bistvo: skrivnosten človek; dela se skrivnostnega; postati skrivnosten / skrivnostna osebnost // katerega bistvo se ne da (z lahkoto) spoznati, ugotoviti: spregovoriti s skrivnostnim glasom; skrivnosten molk, nasmeh; fantovo skrivnostno vedenje ga je zaskrbelo / skrivnosten obraz / umrl je v skrivnostnih okoliščinah; od nekod je prihajala skrivnostna svetloba 3. znan, namenjen ozkemu krogu ljudi: pomen te besede je skrivnosten; skrivnostna novica / skrivnostni verski obredi 4. poln skrivnosti: skrivnosten gozd; skrivnostne globine morja; skrivnostno jezero / skrivnosten mrak; skrivnostna noč / ljubezen je najskrivnostnejša skrivnóstno prisl.: skrivnostno govoriti, se nasmehniti; skrivnostno lepa podoba; skrivnostno miren kraj; sam.: doživljanje sveta kot nekaj skrivnostnega; hrepenenje po skrivnostnem ♪
  21.      skrívši  prisl. (ȋ) star. skrivaj, naskrivaj: skrivši si je otrla solzo ♪
  22.      skŕlast  -a -o prid. (ŕ) nar. skrilast: skrlaste plošče / skrlaste strehe so se bleščale v soncu strehe, pokrite s skrilmi ♪
  23.      skŕmiti  -im dov., tudi skrmíte; tudi skrmíla (ŕ) 1. s krmljenjem porabiti: veliko sena so že skrmili 2. nar. vzhodno spitati: skrmiti vole ♪
  24.      skrnôben  -bna -o prid. (ó ō) zastar. 1. umazan: skrij te skrnobne roke / pripovedoval mu je o skrnobnih stvareh, ki so se zgodile v tistem času 2. neodkrit, neiskren, hinavski: kako je ta človek skrnoben ● zastar. že dolgo ji je skrnoben je jezen, besen nanjo ♪
  25.      skrojíti  -ím dov., skrójil (ȋ í) 1. dati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: skrojiti in sešiti obleko; lepo skrojiti rokave // redko izdelati obleko: vse si skroji sama; skrojiti plašč iz najboljšega blaga 2. ekspr. dati čemu bistvene značilnosti, obliko: njegovo osebnost je skrojila vojna // izoblikovati, ustvariti: junakinja, kakršno je skrojila igralka, ni prepričljiva; pravico so si skrojili sami skrojèn -êna -o: lepo skrojen frak; po meri skrojena obleka ♪

   22.174 22.199 22.224 22.249 22.274 22.299 22.324 22.349 22.374 22.399  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA