Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SO (22.099-22.123)


  1.      sípek  -pka m (ȋ) nar. primorsko sipek pesek, mivka: sončiti se na sipku / morski sipek ♪
  2.      sípek  -pka -o prid. (í) ki sestoji iz zelo drobnih, majhnih, med seboj nesprijetih delcev: sipek pesek; sipka snov, zemlja; sipko gnojilo / kosovni in sipki material; sipki premog; pog. sipki sladkor kristalni sladkor; pren., knjiž. smeje se z drobnim, sipkim smehom ♦ petr. sipka kamnina // navadno v zvezi s sneg suh in droben: padal je sipek sneg; po sipkem snegu je težko hodil / sipki zameti ♪
  3.      sípnica  -e ž (ȋ) knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipnico / sipnica za poper, sladkor ∙ na mizi je bila knjiga, črnilnik in sipnica nekdaj posodica s peskom za sušenje črnila ♪
  4.      sir  -a [sêr tudi sír] m (ȇ; ȋ) navadno pristavek k imenu plemiča, v angleškem okolju gospod: sir Wilson ♪
  5.      sírarica  -e ž (ȋ) redko sirarnica: planšarice so se zbrale pred sirarico ◊ zool. muha sirarica sirarska muha ♪
  6.      sírek  -rka m (í) 1. koruzi podobna kulturna rastlina z latastim socvetjem in drobnimi semeni ali njeno seme: gojiti, sejati sirek; njiva sirka / mleti sirek / metla iz sirka iz njegovih latov 2. nar. koruza: okopavati sirek ♪
  7.      sirénski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. zapeljiv, vabljiv: zvabili so ga sirenski glasovi / poslušati sirensko petje ♪
  8.      sirínga  -e ž (ȋ) 1. pri starih Grkih piščal iz več med seboj povezanih cevi; sirinks: igrati na siringo / panova siringa 2. knjiž. španski bezeg: na vrtu so imeli tri breze in nekaj grmov siringe ♪
  9.      sírinks  -a m (ȋ) pri starih Grkih piščal iz več med seboj povezanih cevi: igrati na sirinks ◊ zool. organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi; spodnji grgavec ♪
  10.      síriti  -im nedov. (í ȋ) 1. izdelovati sir: siriti v sirarni 2. delati, da se iz mleka izloči sirnina: planšarice so sirile in medle; navadno se siri v kotlu / siriti mleko síriti se knjiž. strjevati se: v žilah se mu siri kri ♪
  11.      sírnica  -e ž (ȋ) star. prostor za shranjevanje sira: imeli so kaščo in sirnico ◊ gastr. sirnica juha iz kruha in začimb, kateri se med kuhanjem primeša nastrgan sir; zgod. sirnica v fevdalizmu hribovska kmetija s pašniki, ki oddaja zemljiškemu gospodu zlasti sir ♪
  12.      siromačíja  -e ž (ȋ) knjiž., redko siromaštvo: kamor si pogledal, povsod je bila sama siromačija ♪
  13.      siromák  -a m (á) 1. siromašen človek: vse življenje je bil siromak; bogataši in siromaki 2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: že več let je siromak bolan / kot nagovor kaj bo po moji smrti s teboj, siromak ♪
  14.      siromášen  -šna -o prid., siromášnejši (á ā) 1. ki ima malo materialnih dobrin: otroci siromašnih staršev; bili so siromašni / siromašnejši deli mesta 2. ki ima malo določene stvari: siromašna ruda / ta živila so siromašna z vitamini in minerali / ekspr.: duhovno siromašen človek; njegov jezik je siromašen 3. skromen, nerazkošen: živeli so v majhni, siromašni hiši; siromašna obleka / siromašno življenje siromášno prisl.: siromašno živeti; biti siromašno oblečen; sam.: prišli so bogati in siromašni ♪
  15.      siróščina  -e ž (ọ̑) star. siromaštvo: živeli so v siroščini / duhovna siroščina ♪
  16.      siróta  -e ž (ọ̑) 1. otrok, ki so mu umrli starši ali eden od njih: biti, postati sirota; skrbeti za sirote / je sirota brez matere, očeta / enostranska otrok brez enega od staršev, obojestranska sirota otrok brez staršev; občinska sirota nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina; partizanska, vojna sirota 2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: siroti nisva vedeli, kaj naj storiva / kot nagovor ti sirota ti ● preg. dobrota je sirota dobro dejanje navadno ni poplačano s hvaležnostjo ♪
  17.      siróten  -tna -o prid. (ọ̄) star. siromašen: sirotni ljudje / sirotna hiša; sirotna obleka / sirotno življenje ● star. po smrti staršev so za sirotne otroke skrbeli sorodniki osirotele sirótno prisl.: živeti sirotno; imela je sirotno majhno balo ♪
  18.      sirotéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. siromašeti: nekatere družine so bogatele, druge sirotele / mesto je začelo siroteti in gospodarsko propadati ♪
  19.      sírotka  -e ž (í) 1. rumeno zelenkasta tekočina, ki ostane po izločitvi sirnine iz mleka: odliti sirotko; skleda kislega mleka in sirotke ♦ agr. kislinska, siriščna sirotka pri kateri se sirnina izloči iz mleka s pomočjo mlečne kisline, sirišča 2. slabš. bled, slaboten človek: le kaj more storiti taka sirotka / kot psovka ti sirotka zelena 3. star., navadno v zvezi krvna sirotka krvni serum: vzeti bolniku krvno sirotko ♪
  20.      sirótstvo  -a s (ọ̑) knjiž. dejstvo, da je kdo sirota: sirotstvo otrok ∙ zastar. živeli so v sirotstvu v siromaštvu ♪
  21.      sistém  -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom 1. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih teles, enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: pojmovati atom, vesolje kot sistem // astr. taka skupina nebesnih teles s skupnim središčem, sestav: sončni, zvezdni sistemi / geocentrični, heliocentrični sistem; planetni sistem vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca 2. geogr. skupina med seboj povezanih naravnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: gorski, jamski sistem; rečni sistem reka z vsemi pritoki 3. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: izboljšati, zgraditi sistem; alarmni, hladilni, krmilni sistem; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem področju, ki tvorijo zaključeno celoto; namakalni sistem / obrambni sistem jarkov in nasipov 4. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto: dihalni, prebavni sistem / mezgovni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu; žilni sistem; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača 5. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: ustvariti sistem; sistem idej, načel, pojmov; pisava je sistem znakov za pisno sporazumevanje / nasprotja med filozofskimi, ideološkimi sistemi / merski sistemi 6. načrtno, razumsko urejen skupek enot, načel, postopkov, ki določajo kako dejavnost, zlasti glede na dosego določenega cilja; red, načrt: izboljšati, spremeniti sistem dela, igranja, nagrajevanja; tekmovalni, vzgojni sistem / pog. on nima sistema ne dela, ne misli urejeno, načrtno, premišljeno; v navideznem neredu odkriti sistem red, urejenost; delati brez sistema, po sistemu // tak skupek glede na osnovno načelo, po katerem je urejen: abecedni, časovni, kartotečni, točkovni sistem / desetprstni sistem tipkanja 7. celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje, (družbena) ureditev: revolucionarno spreminjati družbeni sistem / demokratični, federativni, republikanski sistem; samoupravni socialistični sistem 8. celota predpisov, pravil, ki urejajo kako družbeno področje: davčni, denarni, politični sistem ◊ agr. saditi po vrstnem sistemu saditi v vrstah, med katerimi je določena, predpisana razvrstitev in razdalja; biol. naravni sistem rastlinstva in živalstva razvrstitev rastlinstva in živalstva v skupine po sorodnosti; ekon. degresivni sistem nagrajevanja po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost; družbenoekonomski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; gospodarski sistem po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; elektr. informacijski, operacijski, računalniški sistem; trifazni, večfazni sistem; fiz. mednarodni sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; opazovalni sistem koordinatni sistem za določanje lege in ure za merjenje časa; geom. koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni, premočrtni koordinatni sistem; sistem premic, ravnin skupnost premic, ravnin s predpisano lastnostjo; grad. montažni sistem gradnje pri katerem se uporabljajo vnaprej izdelani montažni elementi; jur. volitve po večinskem sistemu; delegatski volilni sistem po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti; kem. periodni sistem elementov razporeditev kemičnih elementov po naraščajočih atomskih številih v obliki tabele; lingv. glasovni sistem jezika; lit. naglasni, zlogovni metrični sistem; mat. desetiški, dvojiški sistem; logaritemski sistem; odvisni sistem sistem med seboj odvisnih enačb, vektorjev, aksiomov; metal. napajalni sistem s pomočjo katerega se prepreči nastanek lunkerja v ulitku; min. kubični sistem v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; monoklinski sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; kristali v heksagonalnem, rombičnem sistemu; muz. atonalni, tonalni sistem; četrttonski sistem v katerem je oktava enakomerno razdeljena na štiriindvajset tonov; navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; prekrivalni sistem izdelave čolnov pri katerem se deske opločja delno prekrivajo; ptt simultanski sistem ki omogoča istočasno delovanje dveh ali več ločenih telefonskih ali telegrafskih zvez na istem vodu; sinhronski (telegrafski) sistem pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono; rad. oddajni, sprejemni sistem; televizijski sistem; soc. odprt družbeni sistem v katerem ni ovir za spreminjanje poklicnega, družbenega, razrednega položaja človeka; šah. obrambni sistem; švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk; teh. zavorni sistem ♪
  22.      sistemátik  -a m (á) 1. kdor dela po sistemu: pri delu je dober sistematik 2. strokovnjak za sistematiko: tako so ptiče poimenovali novejši sistematiki ♪
  23.      sistemátika  -e ž (á) urejenost, načrtnost, premišljenost: v delu se kaže precejšnja sistematika; znanstvena sistematika / sistematika stila ♦ biol. veda, ki se ukvarja z opisom, poimenovanjem in razvrščanjem rastlin, živali v sistematske kategorije ♪
  24.      sìt  síta -o prid. (ȉ ȋ) 1. ki je zadovoljil svojo potrebo, željo po hrani, jedi: otrok je sit in spi; sita živina; zelo sit; lačen in sit; sit kot boben // nav. ekspr. ki ne živi v pomanjkanju hrane: skrbeti, da so otroci siti in čisti; sito prebivalstvo 2. ekspr. ki mu je kaj odveč, nezaželeno a) zaradi prepogostnosti: sit sem že te jedi b) zaradi prevelike količine, stopnje: praznih obljub sit človek; biti sit dela, denarja c) zaradi kake neprijetnosti sploh: biti sit prosilca, soseda; sit je že šole, zime / biti česa, koga do grla, čez glavo sit 3. ekspr., redko poln pridelkov, hrane: sita polja / sito vejevje gosto, bujno ● knjiž. imeti krepek, sit glas poln, močen; ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; ekspr. (belega) kruha je sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. ko je povedal to žalostno novico, smo bili takoj siti nismo mogli več jesti; pog. zdaj ste siti, ne, ko je domačija prodana zadovoljni, srečni; ekspr. v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah; sita vrana lačni ne verjame; kruha lačen, palice sit síto prisl.: ne maram, je sito rekel síti -a -o sam.: siti lačnemu ne verjame; najesti, napasti se do sitega; ekspr. do sitega se nagledati, nasmejati zelo, močno ♪
  25.      sítast  -a -o prid. (í) po luknjicah podoben situ: sitasto dno posode / ekspr. roke je držala pod sitastim predpasnikom obrabljenim, natrganim; redko sitasta okna varujejo pred muhami okna z okensko mrežo; knjiž. sitasta tla gosto luknjičava, prepustna tla ♦ anat. sitasta kost sitka; arheol. sitasta posoda posoda, ki ima stene in dno preluknjane; zool. sitasta ploščica luknjičasta ploščica na hrbtni strani apnenčastega ogrodja iglokožcev sítasto prisl.: sitasto preluknjan ♪

   21.974 21.999 22.024 22.049 22.074 22.099 22.124 22.149 22.174 22.199  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA