Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SO (21.724-21.748)



  1.      sáskija  -e ž (ā) agr. zgodnji krompir holandske sorte s svetlo rumenim mesom: izkopati, posaditi saskijo
  2.      sátanski  -a -o prid. () ekspr. 1. ki ima lastnosti, kakršne se pripisujejo satanu: to je satanski človek / satanska zloba / satanski posmeh hudoben, zloben; obšlo ga je pravo satansko veselje / ima satanske oči 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: s satansko hitrostjo se je odpeljal; muči ga satanska lakota sátansko prisl.: satansko se je zasmejal; satansko iznajdljiv človek
  3.      satelítski  -a -o prid. () nanašajoč se na satelit: sporočati podatke satelitski postaji; satelitsko omrežje / satelitski oddajnik / satelitski televizijski prenos; satelitska navigacija / satelitske države so podprle svojo zaveznico ♦ urb. satelitsko mesto, naselje samostojno mesto, naselje v bližini velikega mesta, od katerega je gospodarsko, kulturno, prometno odvisno
  4.      sátemski  -a -o prid. (ā) lingv., v zvezi satemski jeziki vzhodna skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v sičnike
  5.      satén  -a m (ẹ̑) fina, lahka, lesketajoča se tkanina v atlasovi vezavi: obleka iz satena; črna pasja dlaka se je svetila kot saten
  6.      sátir  in satír -a m (; ) v grški mitologiji spremljevalec boga Dioniza, upodobljen kot človek s kozjimi nogami, kozjo brado in repom: v teh gozdovih so živeli satiri in nimfe; pohoten kot satir
  7.      satírika  -e ž (í) 1. lit. satirična dela, satire: Levstikova satirika; sodobna slovenska satirika 2. redko satiričnost: roman je zaslovel zaradi ostre satirike
  8.      satóvje  -a s (ọ̑) več satov, sati: iz satovja se cedi med; mrgolenje čebel po satovju ♦ čeb. premično satovje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati // kar je temu podobno: razstavni predmeti so nameščeni v papirnatem satovju; satovje geometričnih konstrukcij
  9.      satrapíja  -e ž () pri starih Perzijcih področje, na katerem ima oblast satrap: perzijski imperij so razdelili na več satrapij
  10.      saturácija  -e ž (á) knjiž. nasičenost, zasičenost: saturacija trga ♦ agr. čiščenje sladkornega soka z apnom
  11.      saturacíjski  -a -o prid. () agr., v zvezi saturacijsko blato snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom
  12.      sauvignón  tudi sovinjón -a [sovinjon] m (ọ̑) agr. muškat z zelenkasto rumenimi grozdi: gojiti sauvignon // belo vino iz grozdja te trte: buteljka sauvignona
  13.      savána  -e ž () travnat svet z redkim drevjem v tropskih krajih: po savanah so se pasle črede bizonov / afriške savane
  14.      scálnik  -a [n tudi ln] m () zastar. (straniščna) školjka za moške; pisoar: porcelanast scalnik
  15.      scéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. s cejenjem spravljati kam: scejati ostanke pijače v vedro 2. nar. precejati: scejati mleko scéjati se 1. s cejenjem prihajati kam, pojavljati se kje: voda se sceja v korito; okoli čevljev so se scejale mlake stopljenega snega 2. počasi odtekati: vode se scejajo s hribov / sneg se sceja s strehe; prim. izcejati
  16.      scéla  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da je kaj iz enega kosa, dela: kip je scela; scela narejena obleka; drži se leseno, kakor da je scela; pren. igralec je bil ves scela in zagnan ∙ redko gaziti sneg scela v celo // izraža, da se kaj zgodi brez premikanja, upogibanja: scela je zasukal vrat / ženska se je scela obrnila k njemu 2. redko popolnoma, v celoti: nebo se je scela pooblačilo / kuhinjska vrata so scela odprta; neskl. pril.: ekspr. to so ljudje scela ali scela ljudje moralno neoporečni, dosledni
  17.      scementírati  -am dov. () prekriti ali zaliti s cementno malto: tla so že scementirali // publ. narediti kaj čvrsto, trdno: scementirati enotnost ljudstva
  18.      scéna  -e ž (ẹ̑) 1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno; ekspresionistična, realistična scena; scena prvega dejanja; osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena // knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem 2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu 3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni 4. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen; pogovoru je sledila scena z očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vedegled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi
  19.      sceneríja  -e ž () celota likovnih elementov v gledališkem, filmskem delu: narediti scenerijo; oder s spreminjajočo se scenerijo / principi moderne scenerije; pren. bleščeča scenerija neonskih napisov
  20.      scénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sceno: scenski in kostumski osnutki / scenski pripomočki; scenska oprema / scenski delavec / knjiž. scenski okvir drame scenagled. scenska glasba glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela; lit. scenska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v majhnem, omejenem obsegu
  21.      schópenhauerski  -a -o [šo-ave-] prid. (ọ̑) tak kot pri Schopenhauerju: schopenhauersko dojemanje sveta
  22.      schulvereinski  -a -o [šúlferájn-] prid. (-) v zvezi schulvereinska šola, v stari Avstriji nemška šola na slovenskem etničnem ozemlju: ponemčevanje slovenskih otrok v schulvereinskih šolah
  23.      scindáps  in scindápsus -a m () vrtn. sobna rastlina z vzpenjajočim se steblom in bleščečimi se, srčastimi listi, Scindapsus
  24.      scmáriti  -im dov.) slabš. speči, skuhati: scmariti kaj za večerjo; scmariti meso na ražnju
  25.      scvetéti  -ím dov. (ẹ́ í) vzcveteti: češnje so že scvetele

   21.599 21.624 21.649 21.674 21.699 21.724 21.749 21.774 21.799 21.824  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA