Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SO (19.024-19.048)


  1.      prezasédba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od prezasesti: predlagali so popolno prezasedbo vlog / v prezasedbi je predstava veliko boljša ♪
  2.      prezéba  -e ž (ẹ̄) star. prehlad: pomrli so zaradi izgube krvi in prezebe ∙ star. voda je bila mrzla, da je skoraj kričal od prezebe premraženosti ♪
  3.      prezébati  -am nedov. (ẹ́) večkrat, dalj časa čutiti hud mraz: marsikdaj so prezebali in stradali; letos so ptiči zelo prezebali / ekspr.: vso noč je prezebal na pragu; prezeba v sami srajci / ekspr. zakurila je peč, da družina ne bi prezebala da je ne bi zeblo prezebajóč -a -e: prezebajoči otroci so se mu zasmilili ♪
  4.      prezébsti  -zébem dov., nam. prezébst in prezèbst; prezébljen tudi prezében (ẹ́) premraziti se: pojdiva v hišo, da ne prezebeš / noge so mu prezeble ● star. če zemlja ne prezebe, se spomladi težje obdeluje premrzne prezébel -bla -o: na okno prileti prezebel ptiček; lačni so in prezebli; vsa srečna jim je stiskala prezeble roke ♪
  5.      prezénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. navzočnost, prisotnost: prezenca in absenca / publ. dokazovati prezenco kakega problema obstajanje ♪
  6.      prezénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko navzoč, prisoten: ali so vsi prezentni ● knjiž. izraz mi trenutno ni prezenten se ga ne spomnim; publ. ta problem je še zmeraj prezenten je, obstaja; knjiž., redko kriza v kolonijah državljanom ni bila prezentna znana, jasna ♪
  7.      prezentírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. predstaviti, pokazati: prezentirati novost kupcem / prezentirati občinstvu moderno slovensko dramatiko / te pesmi prezentirajo avtorjev odnos do sveta / v filmu so se prezentirali sami mladi igralci 2. pozdraviti z orožjem: vojaki so prezentirali / prezentirati puške, s puškami prezentíran -a -o: kako bo umetnina prezentirana v tujini ♪
  8.      prezgódaj  prisl. (ọ̑) preveč zgodaj: zeha se mi, najbrž sem prezgodaj vstal / v povedni rabi prezgodaj je, ljudje še spijo / sneg je letos prezgodaj zapadel; deset minut prezgodaj smo prišli / prezgodaj umrli slikar ki je umrl (razmeroma) mlad / v osmrtnicah mnogo prezgodaj nas je zapustila naša sodelavka ● ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; ekspr. prezgodaj si se veselil kar si pričakoval, se ni izpolnilo ♪
  9.      prezgóden  -dna -o prid. (ọ̄) preveč zgoden: danes si prezgoden; prezgodni ste za gledališče / ekspr. prezgodni potniki so postajali po peronu potniki, ki so bili prezgodni / prezgodna smrt; prezgodno staranje; prezgodno upanje, veselje / prezgoden odhod vlaka; prezgodna plima ♪
  10.      prezíd  -a m (ȋ) nar. predelni zid: podrli so več prezidov ♪
  11.      prezídati  tudi prezidáti -am dov. (í á í) z zidanjem narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost: hlev mora prezidati in obnoviti / graščino so prezidali v šolo prezídan -a -o: prezidana hiša ♪
  12.      prezidáva  -e ž (ȃ) glagolnik od prezidati: prezidava zdravstvenega doma je dolgo trajala / umetnostni zgodovinarji so na stavbi odkrili več prezidav ♪
  13.      prezidènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) predsednik: v Združenih državah Amerike so izvolili novega prezidenta; prezident Masaryk / zastar. prezident sodišča ♪
  14.      prezídij  -a m (í) 1. knjiž., redko predsedstvo: prezidij znanstvene ustanove 2. v nekaterih socialističnih državah najvišji organ skupščine, ki predstavlja državo: voliti člane prezidija / Prezidij Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze / do 1953 Prezidij Ljudske skupščine FLRJ ♪
  15.      prezímiti  -im dov. (ȋ ȋ) prebiti, preživeti zimo: prezimili so v letovišču ob jezeru / posevki dobro, slabo prezimijo / ta kolerabica brez škode prezimi na vrtu // preh. omogočiti čemu, da se ohrani čez zimo: upoštevati nasvete, kako prezimiti posamezne vrste rastlin / ohrovt prezimimo v zračnem in hladnem prostoru; čebulček je dala prezimit na podstrešje / prezimiti ladje ♪
  16.      prezimovalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer kdo prezimuje: poiskati si prezimovališče / gnezdišča in prezimovališča ptic selivk / na stopnišču so uredili prezimovališče za lončnice / ladje so plule proti svojim prezimovališčem ♪
  17.      prezír  -a m (ȋ) 1. zelo negativen odnos do koga, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: takega prezira ni zaslužil; čutiti, kazati prezir do koga / s prezirom je gledal nanj; na njihova vprašanja je odgovarjal s prezirom 2. glagolnik od prezirati: prezir hudobije / prezir mu je vračal s pomilovanjem ● knjiž. svojega prezira do smrti ne skriva ne skriva, da se je ne boji; knjiž. zelo odkrito kaže svoj prezir do predpisov jih ne upošteva, se ne meni zanje; knjiž., ekspr. sam je prispeval prezira vredno malo zelo malo ♪
  18.      prezíranje  -a s (ȋ) glagolnik od prezirati: zamerila mu je preziranje preprostih ljudi / preziranje predpisov se mu je maščevalo / preziranje dela, dolžnosti / kazati preziranje prezir ♪
  19.      prezírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: preproste ljudi je preziral; vedeli so, da ženske prezira / plemstvo je v tisti dobi preziralo slovenski jezik 2. knjiž. ne upoštevati, ne meniti se za kaj: vse predpise prezira; prezirati probleme, zahteve / prezirati nevarnost, smrt // redko omalovaževati, podcenjevati: prezirati domača literarna dela / vse je rad jedel, tudi žgancev ni preziral ● knjiž. fant delo prezira noče delati; knjiž. s tem je dokazal, da sovraštvo prezira odklanja, ga ne odobrava prezirajóč -a -e: prezirajoč nevarnost, je šel na pot; prezirajoč vse predpise, je ravnal po svoje prezíran -a -o: prezirani ljudje; ostal je sam, preziran od vseh; čutila je, da je prezirana ♪
  20.      prezíren  -rna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. prezirljiv: odgovoril mu je s prezirnim glasom; preziren nasmeh; prezirno vedenje 2. prevzeten, ošaben: neprijazno in prezirno dekle prezírno prisl.: prezirno gledati, se smejati ♪
  21.      prezirljív  -a -o prid. (ȋ í) ki vsebuje, izraža prezir: prezirljiv glas, pogled; njegove prezirljive besede so jo užalile; prezirljivo vedenje prezirljívo prisl.: prezirljivo govoriti, se vesti ♪
  22.      prezlát  -a -o prid. (ȃ á; drugi pomen ȃ) ekspr. 1. zlat: prezlati sončni žarki / zlata, prezlata žitna polja 2. zelo ljub: naši prezlati otroci / prezlata prostost ♪
  23.      prezráčenje  -a s (ȃ) glagolnik od prezračiti: prezračenje sobe / prezračenje vode v akvariju ♪
  24.      prezráčiti  -im dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da se zrak v kakem prostoru zamenja: prezračiti sobo, stanovanje; njihova klet se nikoli dovolj ne prezrači / s hojo navkreber se pljuča dobro prezračijo; pren., ekspr. prezračiti svojo duševnost; treba mu je prezračiti glavo // narediti, da večja količina zraka učinkuje na kaj: prezračiti obleko, posteljnino / dobro zrahljati in prezračiti zemljo ∙ ekspr. zelo bi ti koristilo, če se malo prezračiš sprehodiš, razgibaš na svežem zraku prezráčen -a -o: dobro prezračen prostor ♪
  25.      prezréti  -zrèm dov., prezŕl (ẹ́ ȅ) 1. ne videti, ne opaziti: prezreti napako v nalogi; prezrl je oviro in padel; prezreti prometni znak; na srečo je prezrl, da mu je pokazala jezik; v raztresenosti ga je prezrl / prezreti spremembo voznega reda // narediti se, kot da kdo ni opažen: užaljen je in jo na cesti prezre / starši so mu napako prezrli; dobrohotno prezreti pomoto / namenoma prezreti 2. nav. ekspr. ne spoznati, ne uvideti: prezrl je koristi, ki jih ima od njih; škoda, da je učitelj prezrl fantove sposobnosti 3. kljub pričakovanju ne upoštevati koga: pri podeljevanju nagrad so ga prezrli / nečaka je v oporoki prezrl / pri vabilih na zabave so ga večkrat prezrli ga niso povabili / kritiki so njegovo zadnjo knjigo prezrli // ne upoštevati sploh: prezreti nekatera dejstva; razvoja tehnike ne smemo prezreti ● zastar. s hriba je lahko prezrl vso okolico pregledal prezŕt -a -o: prezrti problemi; prezrte napake ♪

   18.899 18.924 18.949 18.974 18.999 19.024 19.049 19.074 19.099 19.124  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA