Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SO (1.799-1.823)


  1.      usódovec  -vca m (ọ̑) knjiž. 1. kdor določa komu usodo: pisatelj ni usodovec, ampak opisovalec usod 2. kdor verjame v neizbežnost usode; fatalist: prepričan usodovec ♪
  2.      usódovski  -a -o (ọ̑) pridevnik od usodovec: usodovska napoved se je izpolnila ♪
  3.      usoglasíti  -ím in usoglásiti -im dov., usoglásil (ȋ í; á) knjiž. narediti, da je kaj skladno, ubrano: usoglasiti vsebino in obliko ♪
  4.      usoglášati  -am nedov. (á) knjiž. delati, da je kaj skladno, ubrano: usoglašati vsebino in obliko ♪
  5.      usójati  -am nedov. (ọ́) star. prisojati: usojal mu je več značajnosti usójati se upati si, drzniti si: usojam se pripomniti, da to ne drži; nihče si ne usoja tekmovati z njim ♪
  6.      usójenost  -i ž (ọ́) 1. dejstvo, da je komu kaj usojeno, določeno: verjeti v usojenost smrti, trpljenja; zavest usojenosti / pesniška usojenost 2. knjiž. verovanje v neizbežnost usode, vdanost v usodo; fatalizem: odklanjati usojenost ♪
  7.      usolíti  -ím dov., usólil (ȋ í) star. nasoliti: usoliti meso usoljèn -êna -o: sveža in usoljena zelenjava ♪
  8.      usopíhati  -am dov. (í) star. upehati, zasopsti: napor, hiter tek ga je usopihal usopíhan -a -o: usopihan je pritekel v sobo; usopihana žival ♪
  9.      usopíti  -ím dov., usópil (ȋ í) star. upehati, zasopsti: usopiti konja s hitrim tekom / strma pot ga je usopila / tako se je usopil, da se je moral prijeti za ograjo usopljèn -êna -o: pritekel je ves usopljen in poten ♪
  10.      usôpsti  usôpem dov. (ó) knjiž. upehati, zasopsti: pot ga je utrudila in usopla / po strmih stopnicah se je usopel usópel in usôpel -pla -o: usopel je prišel do hiše ♪
  11.      usposobítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od usposobiti: strokovna usposobitev mladih / usposobitev za delo / usposobitev stare lokomotive ♪
  12.      usposóbiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. narediti, da je kdo sposoben opravljati določeno delo: usposobiti delavce; usposobiti se v tečaju; usposobil se je z delom, vajo; hitro se usposobiti / usposobiti koga za opravljanje poklica; usposobiti se za profesorja; poklicno, praktično se usposobiti / usposobiti psa za lov // narediti, da je kdo sposoben za kaj sploh: usposobiti invalida za vsakdanje življenje 2. publ. narediti, da je kaj uporabno, primerno za to, čemur je namenjeno: zgradili in usposobili bodo še nekaj objektov; usposobiti žičnico / usposobiti cesto za promet; usposobiti pristanišče za pristajanje večjih ladij; s popravilom je usposobil avtomobil za vožnjo usposóbljen -a -o: usposobljeni strokovnjaki; usposobljen za delo; strokovno usposobljen delavec ♪
  13.      usposóbljenje  -a s (ọ̑) glagolnik od usposobiti: skrbeti za usposobljenje delavcev / usposobljenje za delo ♪
  14.      usposóbljenost  -i ž (ọ̑) sposobnost za opravljanje določenega dela: dokazati, pokazati svojo usposobljenost; nezadostna usposobljenost strežnega osebja / usposobljenost za poučevanje; poklicna, strokovna usposobljenost ♪
  15.      usposóbljenosten  -tna -o prid. (ọ̑) šol., navadno v zvezi usposobljenostni izpit nekdaj izpit, s katerim učitelj začetnik dokaže usposobljenost za poučevanje: opraviti usposobljenostni izpit za poučevanje matematike ♪
  16.      ušotoríti se  -ím se tudi ušotóriti se -im se dov., ušotóril se (ȋ í; ọ̄ ọ̑) 1. utaboriti se: ušotorili so se ob potoku 2. ekspr. nastaniti se: ušotoril se je v obcestni gostilni ♪
  17.      vasoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) v kmečkem okolju kdor vasuje: vasovalec pod dekletovim oknom / fant vasovalec je zavriskal ♪
  18.      vasoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) v kmečkem okolju obiskovalka: hitro je odpravila sitne vasovalke ♪
  19.      vasoválski  -a -o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na vasovalce ali vasovanje: vasovalska noč / vasovalske pesmi ♪
  20.      vasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od vasovati: vasovanje pri dekletu / spominjati se fantovskih vasovanj ♪
  21.      vasováti  -újem nedov. (á ȗ) v kmečkem okolju biti ponoči na obisku pri dekletu: vasoval je pod oknom in dobil nagelj / fantje so cele noči vasovali pri dekletih / hoditi, iti vasovat // biti na obisku pri kom sploh: rad vasuje pri sosedu; pren. danes bo spet dolgčas vasoval pri nas; misli so vasovale drugje ● nar. zahodno sosede so veliko vasovale hodile od hiše do hiše, zlasti zaradi klepetanja; vasovati pri mrliču v kmečkem okolju bedeti pri mrliču vasujóč -a -e: vasujoči fant ♪
  22.      vèčpasóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) urb., v zvezi večpasovna cesta cesta z več prometnimi pasovi ♪
  23.      vèčpasóvnica  -e ž (ȅ-ọ̑) žarg., urb. večpasovna cesta: graditi večpasovnice ♪
  24.      vèčsôben  -bna -o prid. (ȅ-ō) v zvezi večsobno stanovanje stanovanje, ki ima več sob ♪
  25.      vèčtisočglàv  in vèčtisočgláv -áva -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-ȃ) ekspr. ki sestoji iz več tisoč glav: večtisočglava čreda ovc; večtisočglava množica ♪

   1.674 1.699 1.724 1.749 1.774 1.799 1.824 1.849 1.874 1.899  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA