Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SO (1.674-1.698)



  1.      seksológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za seksologijo: kongres seksologov
  2.      seksologíja  -e ž () veda, ki raziskuje človekovo spolnost: ukvarjati se s seksologijo
  3.      seksolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na seksologijo: seksološka študija / seksološka vzgoja spolna vzgoja
  4.      sinusoída  -e ž () geom. krivulja, ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo
  5.      sínusov  -a -o prid. () nanašajoč se na sinus 2: sinusova črta / sinusova funkcija funkcija, ki predstavlja spreminjanje sinusa kota ob spreminjanju kota; sinusova krivulja krivulja, ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo
  6.      smithsonít  in smitsonít -a [-ts-] m () min. rudnina cinkov karbonat
  7.      spisoválec  -lca [c tudi lc] m () zastar. pisec, pisatelj: spisovalec spominov; roman znanega spisovalca
  8.      spisovánje  -a s () zastar. pisanje, sestavljanje besedila: ukvarjati se s spisovanjem / spisovanje knjig
  9.      spisovátelj  -a m () zastar. pisatelj, pisec: slovenski spisovatelji / spisovatelj nabožnih knjig
  10.      spisováti  -újem nedov.) zastar. pisati, sestavljati besedilo: spisovati članek, pismo / spisovati domačo nalogo / spisovati knjige
  11.      spiven  -vna -o prid. (ọ̑) zastar. spisen: spisovne vaje / spisovni zvezek ♦ jur. spisovni pregled kronološki seznam listin v spisu; spisovno stanje stanje, ugotovljeno v spisu
  12.      spivnica  -e ž (ọ̑) nekdaj spisni zvezek: pisati v spisovnice
  13.      spivnik  -a m (ọ̑) nekdaj priročnik z vzorci spisov, pisem, uradnih vlog: prepisati odstavek iz spisovnika / ljubezenski spisovnik
  14.      spodrsováti  -újem nedov.) spodrsavati: čevlji spodrsujejo na mokrih skalah; brezoseb. na ledu spodrsuje
  15.      sponsor  gl. sponzor
  16.      spoben  -bna -o prid., spobnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki ima lastnosti, značilnosti, potrebne za dobro opravljanje kake dejavnosti: sposoben človek, strokovnjak; ni sposoben opravljati svoje funkcije; za to delo bi moral biti sposobnejši; kot ravnatelj ni sposoben // ki ima lastnosti, značilnosti, potrebne za opravljanje kake dejavnosti sploh: za vojaško službo sposobni fantje; za življenje sposobna bitja / zaradi razburjenja ni sposoben normalno presojati / ti bombniki so sposobni nositi atomske bombe; snovi, sposobne vpijati vlago / kreditno sposoben ki glede na svoje dohodke, premoženje lahko najame kredit 2. ki si lahko hitro, brez večjega napora pridobi potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: sposoben delavec, učenec / čutil se je sposobnega za študij filozofije / biti sposoben prilagoditi se novemu okolju 3. ki ima določene značajske lastnosti, navadno za opravljanje slabih, nesprejemljivih dejanj: ta človek je vsega sposoben; sposoben je narediti kakršnokoli hudobijo ◊ jur. poslovno sposoben ki lahko samostojno sklepa pravne posle; pravdno, oporočno sposoben; sam.: sposobni uspejo
  17.      spobnež  -a m (ọ̑) ekspr. sposoben človek: za tako delo so potrebni sposobneži
  18.      spobnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost, potrebna za opravljanje kake dejavnosti: imeti, pridobiti kako sposobnost; poznam njegove sposobnosti; prilagoditi pouk sposobnostim učencev / tedaj je pokazal svoje sposobnosti; to presega moje sposobnosti / delovna, strokovna, vozniška sposobnost; duševne, telesne sposobnosti; pridobljene, prirojene sposobnosti / povečati proizvodne sposobnosti tovarne / kreditna sposobnost lastnost koga, ki glede na svoje dohodke, premoženje lahko najame kreditfiz. adsorpcijska sposobnost oglja; fot. ločilna sposobnost filma sposobnost filma glede na to, kako goste črte se na njem še razločujejo; jur. poslovna sposobnost sposobnost samostojno sklepati pravne posle; pravna sposobnost sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti
  19.      spobnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sposobnost: sposobnostne razlike / opraviti sposobnostni izpit, preizkus; sposobnostni testi spobnostno prisl.: sposobnostno povprečen
  20.      sposoditi  ipd. gl. izposoditi ipd.
  21.      srednješólec  -lca m (ọ̑) učenec srednje šole: osnovnošolci in srednješolci
  22.      srednješólka  -e ž (ọ̑) učenka srednje šole: srednješolke in srednješolci
  23.      srednješólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na srednjo šolo: srednješolska mladina / srednješolski pouk; srednješolski učbeniki / srednješolski profesor / srednješolska izobrazba
  24.      srédnjevikonémški  -a -o prid. (ẹ̑-ō-ẹ́) lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 11. do 16. stoletja: srednjevisokonemški jezik
  25.      stárovikonémški  -a -o prid. (-ō-ẹ́) lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 8. do 11. stoletja: starovisokonemški jezik / starovisokonemška pisava

   1.549 1.574 1.599 1.624 1.649 1.674 1.699 1.724 1.749 1.774  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA