Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SO (16.224-16.248)



  1.      podgána  -e ž (á) 1. večji, škodljiv glodavec z zelo dolgim repom: uničevati, zatirati podgane; cviljenje podgan / past za podgane 2. nizko ničvreden, malovreden človek: spet je tu ta podgana; nadzornik v rudniku je bil prava podgana / kot psovka izgini, podgana / človeške podgane ● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; slabš. leteče podgane golobizool. črna, siva podgana; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis
  2.      podgánar  -ja m () 1. lov. pes, izučen za uničevanje podgan in miši: gojiti podganarje; majhen podganar 2. nizko ničvreden, malovreden človek: s tem podganarjem ne imej nič opraviti / kot psovka prekleti podganar, izgini že
  3.      pòdiplómec  -mca m (-ọ̑) žarg., šol. kdor nadaljuje študij po diplomi: študirati kot podiplomec / študent podiplomec
  4.      podírati  -am nedov. ( ) 1. s silo delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: podirati drevje; podirati keglje / konj je podiral ovire; ekspr. s koso podirati pšenico, travo kositi // ekspr. streljati, pobijati: podirati divjad; podirati sovražnike / rafali so podirali naše vojake 2. s silo delati, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: podirati hišo; reka podira jezove, mostove // odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: podirati oder; podirati šotore 3. parati: podirati stare obleke / podirati nogavico 4. nav. ekspr. delati, povzročati, da zlasti kako stanje preneha obstajati: podirati ravnotežje v naravi; podirati komu srečo; njuno prijateljstvo se podira / podirati stare predstave o lepem podírati se zaradi delovanja zunanjih sil razpadati na dele, kose: hiša se že podira; zid se na več mestih podira podirajóč -a -e: vse ovire podirajoč hudournik; podirajoča se hiša
  5.      podíti  -ím nedov. ( í) 1. delati, povzročati a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: poditi otroke iz sobe / poditi kokoši z vrta / podil je sina od hiše, dokler ni zares odšel b) da kdo kam gre, pride: s palico je podila otroke domov / psi podijo divjad pred lovce / ekspr. podi ga k zdravniku sili ga, mu prigovarja, naj gre // nav. ekspr. preganjati, zasledovati: neusmiljeno so podili sovražnike; kam tako hitite, kot da bi vas kdo podil; pren. usoda ga podi po svetu 2. delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: jezdec je podil konja; dirkači so podili vozila; nepreh.: podil je vse hitreje; skozi gozd je podil, da je voz kar odskakoval / ekspr. veter podi oblake podíti se razposajeno, živahno tekati sem ter tja: otroci se podijo po travniku; poditi se za žogo; rada se podi z otroki / jezdeci so se podili po hipodromu // s prislovnim določilom hitro se premikati sem ter tja: nad poljem se podi jata krokarjev; ribe se podijo po ribniku / ekspr. po nebu se podijo temni oblaki / ekspr. nad gorami se podi nevihta je; pren., ekspr. po glavi se ji podijo moreče misli // ekspr. hitro se premikati: v skoku so se podili za begunci; podijo se skozi vas kot vihra ● ekspr. rad se podi za ženskami jim dvori podèč -éča -e: hitro se podeči oblaki
  6.      podivjáti  -ám dov.) 1. začeti živeti svobodno v naravi: pes mu je ušel in podivjal / kulturne rastline lahko podivjajo 2. postati nekultiviran, neciviliziran: zaradi življenja v samoti je popolnoma podivjal // postati neobdelan, nenegovan: ni zmogel dela in vinograd mu je podivjal; vrt hitro podivja // ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: trte ni obrezal, zato je podivjala / živa meja je podivjala / nekatere vrtnice preveč podivjajo, če niso dovolj obrezane se preveč bujno razrastejo; pren. gospodarstvo je po vojni podivjalo 3. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: otroci so ob pogledu na žogo podivjali; ko je psa izpustil z vrvice, je podivjal; splašena žival je podivjala // ekspr. začeti se zelo hitro premikati: avtomobil je na ravni cesti podivjal 4. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: namesto da bi se poboljšal, je še bolj podivjal; med vojno so nekateri ljudje popolnoma podivjali / slaba družba ga je podivjala // začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: ni se mogel več premagovati in je podivjal; pri kartah je naravnost podivjal / podivjati od jeze // postati neukrotljiv, nediscipliniran: otroci so med počitnicami podivjali; pes mu je v naravi podivjal / letalo je zaradi nevihte podivjalo podivján -a -o: ukrotiti podivjanega konja; podivjani vojaki; zaraščen, podivjan vrt; raste kot kulturna rastlina ali pa podivjana
  7.      podjármiti  -im dov.) ekspr. dobiti nad kom politično oblast, gospostvo: podjarmiti sosednjo deželo; podjarmili so številna ljudstva // dobiti nad kom oblast, gospostvo sploh: z vsemi sredstvi ga hoče podjarmiti; čisto si ga je podjarmila podjármljen -a -o: podjarmljene dežele
  8.      podjármljati  -am nedov. (á) ekspr. dobivati nad kom politično oblast, gospostvo: podjarmljati sosednje dežele // dobivati nad kom oblast, gospostvo sploh: podjarmljal je svoje sodelavce
  9.      podjármljenec  -nca m () ekspr. kdor je podjarmljen: podjarmljenci so se večkrat uprli
  10.      podjarmljeváti  -újem nedov.) redko podjarmljati: podjarmljevati sosednje narode
  11.      podjéten 2 -tna -o prid. (ẹ̑) redko nanašajoč se na podjetje 1: zbrali so se vsi podjetni delavci / podjetna nesreča
  12.      podjétje  -a s (ẹ̑) 1. samostojna gospodarska enota z določenimi nalogami na področju proizvodnje, trgovine, storitev: podjetje je izvozilo veliko izdelkov; podjetje se uspešno razvija; upravljati podjetje; ustanoviti podjetje; direktor podjetja; poslovna politika podjetja; gospodarjenje v podjetju / gostinsko podjetje; gradbeno, obrtno, prevozniško, uvozno podjetje; proizvodno, storitveno, trgovsko podjetje; veliko podjetje ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev; združeno podjetje do 1973 gospodarsko enotno podjetje, nastalo z združitvijo več samostojnih podjetij; podjetje za letalski promet ♦ ekon. kapitalistično podjetje katerega lastnik je posameznik ali več posameznikov; samoupravno podjetje ki ga upravljajo delavci; socialistično podjetje ki je v družbeni lasti 2. ekspr. dejanje, načrt: lotil se je velikega podjetja; za uresničitev takega podjetja je potreboval mnogo denarja
  13.      podjétnež  -a m (ẹ̑) ekspr. podjeten človek: gostinci in drugi podjetneži / mladi podjetneži niso uspeli
  14.      podjezíčnica  -e ž () biol. kost, na katero so pripeti obloki škržnega ogrodja: prožna podjezičnica; podjezičnica in jezikočeljustnica
  15.      podkápnica  -e ž () nar. voda, odtekajoča s strehe: od kapa je lilo in v jarku, ki ga je bila izglobila podkapnica pred hišo, je žuborela voda (I. Cankar)
  16.      podkláda  -e ž () 1. predmet, ki se da, položi pod kak drug predmet, da ga ohranja v določenem položaju: uporabiti kamen za podklado ♦ les. tram, na katerem ležijo hlodi; navt. kratko bruno, postavljeno pod dno ladje v doku ali na navozu 2. star. temelj: podklada hiše / šolstvo naj bi bilo podklada gospodarskemu razvoju
  17.      podkládati  -am nedov. () 1. polagati, dajati pod kaj z določenim namenom; podlagati: podkladali so les, da bi spravili voz iz blata 2. star. s polaganjem, trosenjem stelje pripravljati ležišče domačim živalim; nastiljati: ker ni bilo listja, so podkladali živini smrečje ● zastar. podkladati komu kako misel podtikati
  18.      podkládje  -a s () redko lesena podloga za sode v kleti; lega: zvaliti sod s podkladja
  19.      pòdkomisíja  -e ž (-) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s kako posebno nalogo, ki dela v okviru komisije: podkomisija zaseda; ustanoviti podkomisije; podkomisija za tehnično sodelovanje
  20.      podkopáti  -kópljem tudi -ám dov., podkôplji podkopljíte tudi podkôpaj podkopájte; podkôpal (á ọ́, ) 1. s kopanjem pokriti z zemljo: podkopati gnoj 2. star. izpodkopati: podkopati drevo, hišostar. pomanjkanje mu je podkopalo zdravje pokvarilo, uničilo
  21.      podkóva  -e ž (ọ̑) zastar. podkev: konji so potrebovali nove podkove
  22.      podkóvski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na podkovstvo: podkovska šola / podkovski kovač ♦ vet. podkovski žebelj; podkovske klešče; podkovsko kladivo
  23.      pòdkrálj  -a m (-á) nekdaj namestnik kralja: imenovali so ga za podkralja
  24.      podkupnína  -e ž () kar se komu dá za hitrejše, ugodnejše, navadno nezakonito dejanje: dati, ponuditi podkupnino; obsojen je bil zaradi poneverbe in sprejemanja podkupnine
  25.      podkupováti  -újem nedov.) dajati podkupnino: vedno je koga podkupoval; podkupovali so ga z zlatom

   16.099 16.124 16.149 16.174 16.199 16.224 16.249 16.274 16.299 16.324  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA