Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SO (15.974-15.998)


  1.      pléna  -e ž (ẹ́) 1. teh. oksidna plast na kovini, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: kovina je prekrita s pleno 2. star. luska, ploščica: odlomiti od kamna pleno ♪
  2.      plenílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor pleni: plenilci so vdrli v skladišče; rešiti dragocenosti pred plenilci / plenilci gradu / popotnike so napadli plenilci roparji ♪
  3.      plenílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plenjenje: plenilna strast / plenilni pohodi sovražne vojske so opustošili deželo ♪
  4.      plenír  -ja m (ȋ) nar. primorsko jerbas: ženske so nosile plenirje na glavi; plenir zelenjave ♪
  5.      pleníti  in pléniti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. nasilno množično jemati materialne dobrine: vojaki so plenili in požigali po deželi // ropati: pleniti denar / pleniti popotnike // ekspr. večkrat zapleniti: cariniki plenijo vedno več mamil; revijo so plenili toliko časa, da je nehala izhajati ∙ ekspr. borci so skoraj golih rok plenili sovražniku orožje jemali 2. ekspr. negospodarno izkoriščati: tujci plenijo naravna bogastva dežele; pleniti gozdove // izrabljati, izkoriščati: ni hotel pleniti ljudi ♪
  6.      plénkati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. dajati kratke, zveneče glasove: metal je železne palice na kup, da so plenkale / med kamenjem je plenkala voda // kratko, zveneče udarjati: krogle plenkajo ob pločevino ∙ ekspr. plenkati na klavir igrati ♪
  7.      plénum  -a m (ẹ̑) pomembnejši sestanek vseh članov politične, strokovne organizacije: udeležiti se plenuma; na plenumu je sodelovalo veliko delegatov; razširjeni plenum odbora; udeleženec plenuma / plenum slavistov // s prilastkom tak sestanek voljenih organov: plenum centralnega komiteja partije, vrhovnega sodišča // udeleženci tega sestanka: plenum je sprejel pomembne sklepe / publ. kongres dela v plenumu ob udeležbi vseh udeležencev ♪
  8.      pleonázem  -zma m (ā) lit. pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje: v njegovem besedilu je mnogo pleonazmov ♪
  9.      plés  -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od plesati: godba je igrala za ples; pri plesu plesalec vodi plesalko; med plesom je z nogo udarjal ob tla; petje in ples / v plesu, s plesom izražati svoje razpoloženje / ples burje, oblakov, snežink; divji ples misli / ekspr. vrtoglavi ples cen dviganje 2. zaključeno zaporedje (predpisanih) gibov, premikov, navadno ob določeni glasbi: rad pleše hitre plese; lahek, počasen, živahen ples; ples v ritmu cha-cha-cha; ples v tričetrtinskem taktu / latinskoameriški plesi nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; ljudski plesi; črnski obredni plesi; orientalski, španski plesi; skupinski ples; plesalka trebušnih plesov / bojni ples 3. skladba, na katero se lahko pleše: zaigrati ples; odlomek plesa / Slovanski plesi A. Dvořaka // (predpisano) ritmično gibanje, premikanje ob izvajanju take skladbe: odplesala je z njim dva plesa; prvi, zaključni ples / prositi koga za ples 4. družabna prireditev, na kateri se pleše: to je prvi ples, ki se ga bo udeležil v življenju; iti na ples / maturantski, medicinski ples; ples v maskah pri katerem nosijo plesalci maske 5. ritmično gibanje, premikanje, s katerim živali posredujejo sovrstnicam določeno sporočilo: čebelji ples; ruševčev ženitovanjski ples; ples kobre, kačjega pastirja ● ekspr. začel se je bojni, krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. leta 1945 se je končal mrtvaški ples vojna ◊ etn. ples z meči pri nekaterih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; kor. družabni ples namenjen predvsem zabavi; izrazni ples; karakterni ples; skupinski ples; med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; um. mrtvaški ples srednjeveški motiv z okostnjaki in predstavniki različnih stanov, ki ponazarja neizbežnost smrti ♪
  10.      plesálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor pleše: plesalci so se nagnetli na plesišče; plesalca plešeta tango; plesalke in plesalci // kdor zna plesati: nisem plesalec; dober plesalec 2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s plesanjem: v predstavi sodelujejo igralci, plesalci in pevci / baletni plesalec; folklorni plesalci ● knjiž. plesalec na vrvi vrvohodec ♪
  11.      plésati  in plesáti pléšem nedov. (ẹ́ á ẹ́) 1. gibati se, premikati se v (predpisanem) ritmu, navadno ob glasbi: plesali so do jutra; rada pleše; naučiti se plesati; plesati na mestu, v krogu; plesal je z vsemi plesalkami; dobro, lahkotno plesati / plesati kolo, polko, moderne plese, valček; ta ples lahko plešemo tudi na glasbo polke 2. umetniško se izražati s plesom: na nocojšnji predstavi plešejo gostujoči baletniki; plesati po prstih / plesati balet / vlogo Trnuljčice pleše prvakinja našega baleta // ukvarjati se, navadno poklicno, s plesom: pleše že od otroških let; zaradi bolezni ne bo več plesala / pleše v baru, operi 3. ekspr. lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj je plesal pred zbrano četo / prsti lahkotno plešejo po tipkah // lahkotno se gibati, premikati sploh: po mizi so plesale muhe; roji mušic plešejo nad močvirjem / snežinke veselo plešejo; v snopu svetlobe pleše prah / sence plešejo po steni // s prislovnim določilom biti, nahajati se: okrog ust ji pleše vesel smehljaj 4. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: čoln je plesal po razpenjeni vodi; krožniki začnejo plesati po mizi / krmilo je plesalo sem in tja; avtomobil je začel plesati po cesti začelo ga je zanašati // pojavljati se, nastopati v močni obliki: burja je tako plesala, da je prevračala vozove; po globeli plešejo peščeni vrtinci / vihar je plesal svoj divjaški ples 5. pog., ekspr., navadno s prislovnim določilom biti ohlapno nameščen: tečaj pleše v ležaju / noga v čevlju ne sme plesati; obleka kar pleše na njem, tako je shujšal ● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. kladivo mu kar pleše v rokah z lahkoto, veseljem kuje, udarja; ekspr. on te čaka, ti pa plešeš tu okrog si, se mudiš, zadržuješ; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost; ekspr. spet bo palica plesala po tvojem hrbtu spet boš tepen s palico; boš tepen sploh; ekspr. tako boš plesala, kot bom jaz godel tako boš delala, ravnala, kot bom jaz hotel; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti ◊ lov. divji petelin pleše z ritmičnim gibanjem, skakanjem in pihanjem izraža svojo moč, borbenost v času parjenja; s kroženjem okrog samice in gruljenjem skuša pridobiti njeno naklonjenost plesáje: plesaje krožiti okrog ognja; plesaje so ju spremljali proti domu plešóč -a -e: hoditi med plešočimi pari; peketanje plešočih nog; plešoče sence na stropu ♪
  12.      plésen  -sni ž (ẹ̑) glivična bolezen, ki se kaže kot belkasta, sivkasta, zelenkasta prevleka na rastlinah, organskih snoveh: krompir, trte je napadla plesen; škropiti proti plesni // taka prevleka na rastlinah, organskih snoveh: obrezati plesen na siru; plesen na soku; kruh je bil zelen od plesni // bot. glivica, ki povzroča to bolezen: raziskovati plesni / čopičasta plesen; glavičasta plesen ki dela sivkasto prevleko po živalskih in rastlinskih snoveh, Mucor mucedo; krušna plesen ki tvori zelenkasto sive prevleke na organskih snoveh, Penicillium crustaceum ◊ agr. kamamberska plesen žlahtna čopičasta plesen, ki se uporablja pri izdelovanju kamamberskega sira; krompirjeva plesen; pepelasta plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline ♪
  13.      plésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ples: plesna glasba, skladba / plesni ritem; plesna umetnost / plesni učitelj; obiskovati plesno šolo; hoditi na plesne vaje / plesni orkester; plesna dvorana; dolga plesna obleka / plesni koraki; plesne figure plésno prisl.: plesno je ta predstava nekaj novega v našem baletu; baletka je v novi vlogi le nekajkrat plesno zaživela ♪
  14.      pléskanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pleskati, slikati: pleskanje pohištva / pleskanje sobe ♪
  15.      pléskar  in pleskár -ja m (ẹ̑; á) kdor se poklicno ukvarja s prekrivanjem z oljnato barvo, lakom: učiti se za pleskarja; pleskarji in soboslikarji / pog. prejšnji teden smo imeli pleskarje, zato je vse narobe // poljud. soboslikar: pleskar je dal stenam pretemno barvo ♪
  16.      pléskati  -am nedov. (ẹ̑) prekrivati z oljnato barvo, lakom: pleskati stene kopalnice; pleskati vrata // poljud. slikati, beliti: pleskati predsobo s svetlimi barvami // ekspr. risati, pisati, navadno s čopičem: pleskati gesla na zidove pléskan -a -o: belo pleskano pohištvo ♪
  17.      plesketáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, é) tleskajoče udarjati: dež je plesketal ob okna; plesketati z rokami po krilu; vesla so plesketala po morju ♪
  18.      plesnívka  -e ž (ȋ) nav. mn., bot. gliva z micelijem, rastočim na površini: delovanje plesnivk; plesnivke in kvasovke ♪
  19.      plêsti  plêtem nedov., plêtel in plétel plêtla, stil. plèl plêla (é) 1. delati tekstilne izdelke s pletilkami, pletilnim strojem: plesti jopico, nogavice; plesti z debelimi, drobnimi pletilkami; šivati in plesti / kvačkati zna, plesti pa ne; ročno, strojno plesti / plesti vzorec ♦ obrt. plesti leve petlje 2. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta pletejo vence; plesti jermen za bič; plesti kite, mrežo; plesti ograjo iz protja, šibja / plesti lase v kito / čez zimo plete košare / ptiči pletejo gnezda 3. ekspr. naskrivaj pripravljati, delati komu navadno kaj neprijetnega: nekaj hudega mu plete; kaj pleteš proti njemu; za mojim hrbtom ne pleti ničesar; proti tebi se plete zarota // z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: pletel je ljubezen, prijateljstvo z njo; na vse strani plete spletke 4. ekspr. govoriti, pripovedovati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: ne verjemi mu vsega, kar plete; spet je nekaj pletel o tebi / okrog nas so pletli laži in obrekovanja / plesti besede, pogovor o čem govoriti, pogovarjati se 5. ekspr. delati, snovati: v glavi že plete nov načrt; zmeraj kaj plete / ljudstvo je pletlo o tem nenavadne legende ustvarjalo ● ekspr. samo da se ne boš kesal, je pletel dalje govoril; knjiž., ekspr. plesti hvalnice komu hvaliti, slaviti ga plêsti se ekspr. 1. s prislovnim določilom počasi gibati se, premikati se v določenem prostoru: mačka se ji je pletla med nogami, pod nogami / pod temnim stropom se je pletel dim z ognjišča // pojavljati se v neredu: žareči bliski so se pletli in križali / misli se mu divje pletejo po glavi // pojavljati se sploh: naokoli se je pletel mrak / na večernem nebu se je pletla rožnata zarja 2. nastajati, širiti se: o tem se pletejo različne zgodbe / čudne govorice se pletejo okrog tebe / eno se plete iz drugega izhaja 3. dogajati se: kaj neki se plete tam doli / kdo bi vedel, kaj se plete v ljudeh / med njima se nekaj plete ● ekspr. govorica se mu plete ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. pogovor se je pletel o knjižnem jeziku govorili so, pogovarjali so se; ekspr. to vprašanje se je dolgo pletlo po njegovih možganih dolgo je razmišljal o njem; ekspr. ni se hotel plesti z njo imeti z njo (tesnejših) stikov pletóč -a -e: pletoč nogavico, je pazila na otroke pletèn -êna -o: pleten brezrokavnik; pleteni stoli; gladko pletena jopica; iz vrbovih šib pletene košare; dvojno pleten rob; ročno, strojno pleten ♪
  20.      pléša  -e ž (ẹ́) 1. del lasišča, na katerem so izpadli lasje: imeti plešo; brisati si potno plešo / dobivati plešo 2. agr., gozd. del zemljišča, ki ni porasel: pleša v gozdu; zaradi slabega semena je na njivi precej pleš ♪
  21.      pléšast  -a -o prid. (ẹ́) ki ima plešo: plešast moški; popolnoma plešast je že / njegova plešasta glava / ekspr. plešast hrib gol, neporasel ♪
  22.      pléšec  -šca m (ẹ̄) ekspr. plešast človek: pri mizi so sedeli štirje plešci ◊ bot. zdravilna rastlina z drobnimi belimi cveti v socvetju in srčastimi plodovi, Capsella bursa pastoris; zool. jastreb, ki ima glavo in vrat porasla z belim puhom, Gyps fulvus ♪
  23.      pletárna  -e ž (ȃ) pletarski obrat, pletarska delavnica: pletarna ima sodelavce po okoliških vaseh ♪
  24.      pleteníčiti  -im nedov. (í ȋ) slabš. 1. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi: sam ne verjame, kar pleteniči; nehaj že pleteničiti in povej, kaj bi rad / pleteničiti neslanosti 2. snovati, napletati: na gradu so spet nekaj pleteničili / pleteničiti novo zdraho ♪
  25.      pletenjáča  -e ž (á) knjiž. 1. pletena preproga: tla so bila prekrita s slamnatimi pletenjačami in kožami 2. pletena posoda, koš: prenašati tovor v pletenjačah; pletenjača za voz ♪

   15.849 15.874 15.899 15.924 15.949 15.974 15.999 16.024 16.049 16.074  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA