Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SO (15.399-15.423)



  1.      parkéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parket: svetla parketna barva / parketni pod; parketna deščica; uporabljati parketno pasto; parketna žica žica za čiščenje, drgnjenje parketa; tla v sobi so bila parketna
  2.      parketírati  -am nedov. in dov. () pog. polagati parket: parketirati dnevno sobo parketíran -a -o: prostor še ni parketiran; tudi predsoba je parketirana
  3.      parkírati  -am nedov. in dov. () puščati motorno vozilo dalj kot petnajst minut na mestu, ki je za to določeno, kjer je dovoljeno: tu je prepovedano parkirati / parkirati moped; avtomobil je parkiral pred hotelom, v stranski ulici / nepreh. avtomobili parkirajo tudi ob glavni cesti stojijo, so parkirani parkirajóč -a -e: zaradi parkirajočih vozil je cesta zelo ozka parkíran -a -o: napačno parkiran moped; taksi je že parkiran
  4.      parkíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na parkiranje: upoštevati parkirno omejitev / parkirni čas čas, dovoljen za parkiranje na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; parkirni prostor javni prostor, določen za parkiranje; parkirna ura ura za merjenje časa parkiranja na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; parkirno mesto navadno označena površina za parkiranje enega vozila na parkirnem prostoru ali na voziščuavt. parkirne luči luči za označevanje vozila med parkiranjem
  5.      parkiríšče  -a s (í) parkirni prostor: ni mogel najti parkirišča; obrniti vozilo na parkirišču; asfaltirano parkirišče; vsa parkirišča so zasedena / javno parkirišče
  6.      párkljar  -ja m () nav. mn., nestrok. kopitarji, ki imajo dva prsta ali štiri prste, strok. sodoprsti kopitarji: govedo in drugi parkljarji
  7.      párkljast  -a -o prid. (á) ki ima parklje: parkljasta divjad / ekspr. krava je že zelo parkljasta ima dolge parklje / v snegu so bile vidne parkljaste sledi
  8.      párkoven  tudi parkóven -vna -o prid. (; ọ̄) nanašajoč se na park: velike parkovne površine / parkovni načrt / vrtno ali parkovno oblikovanje / parkovni vrtnar / parkovno drevo okrasno drevo, gojeno v parkihurb. parkovno pokopališče pokopališče, na katerem so med seboj zelo oddaljeni grobovi svobodno razvrščeni; vrtn. parkovna kulisa rastline ali skupina rastlin, ki delijo, zapirajo prostor
  9.      parlamentárec  -rca m () 1. publ., v meščanskodemokratičnih državah član parlamenta: parlamentarci so zagovarjali svoje stališče; obisk ameriškega in francoskega parlamentarca 2. knjiž. kdor se dogovarja, pogaja, zlasti o premirju: določiti, poslati parlamentarca; v postojanki so nestrpno pričakovali novega parlamentarca
  10.      parlamentáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na parlament ali parlamentarizem: parlamentarna seja / parlamentarne oblike boja / parlamentarni sistem; parlamentarne volitve / obisk parlamentarne delegacije / parlamentarna monarhija monarhija, v kateri omejuje vladarjevo oblast parlament; parlamentarna republika / ekspr. parlamentarno izražanje, ravnanje, življenje ♦ adm. parlamentarni stenograf stenograf z višjo stopnjo usposobljenosti; parlamentarno pismo stenografija, ki omogoča zapis nad sto besed na minuto; polit. parlamentarna vlada v meščanskodemokratičnih državah vlada, odgovorna parlamentu in odvisna od njega parlamentárno prisl.: parlamentarno odločati, vladati
  11.      parlamentíranje  -a s () glagolnik od parlamentirati: dolgo parlamentiranje; parlamentiranje med sosedi
  12.      parlamentírati  -am nedov. () knjiž. dogovarjati se, pogajati se: parlamentirali so za majhen del poti
  13.      párna  -e ž () nar. 1. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: nad hlevom so imeli skedenj in parno 2. mn. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: vreči konjem seno v parne
  14.      Parnás  -a m () v grški mitologiji gora, na kateri prebiva Apolon z muzami: visoki Parnas ∙ knjiž. stopiti na Parnas začeti pesniti
  15.      paróbek  -bka m (ọ̑) 1. po podiranju drevja preostali del debla; štor: iz parobkov so pognale mladike; zasaditi sekiro v parobek; sedeti na parobku 2. knjiž. rob, obrobje (gozda): priti na parobek / parobek gozda
  16.      parodíst  -a m () knjiž. kdor parodira: pri opisovanju vsakdanjih dogodkov je bil dober parodist ♦ lit. pisec parodij
  17.      paróla  -e ž (ọ̑) kratko izražena programska misel; geslo: parola mednarodnega delavskega gibanja je: Proletarci vseh dežel, združite se; mladinci so pisali parole po zidovih; borbene, politične parole; reklamne parole; volilne parole; parole delavskih strank / povsod so bile parole, ki so naznanjale, da bodo zgradili cesto do roka napisi // nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: izvedeti parolo; stražarju je moral povedati parolo
  18.      pároma  prisl. (ā) knjiž. po dva in dva, v parih: dokler jih je učitelj gledal, so dečki hodili paroma / stražniki stražijo paroma / kosti v telesu so večinoma paroma razvrščene parno
  19.      paroním  -a m () lingv. beseda, besedna zveza, ki je pisno ali glasovno enaka ali podobna kaki drugi pomensko različni besedi, besedni zvezi: zamenjevati paronima opravičiti in upravičiti
  20.      párt  -a m () muz. posamezni vokalni ali instrumentalni del večglasne skladbe: igrati klavirski, violinski part; peti basovski part // notni zapis takega dela: izdati partituro in parte
  21.      párte  m neskl., tudi párte -ja () pog. obvestilo o smrti koga, navadno tiskano; osmrtnica: dati parte v časopis; vsak dan pregleda vse parte; velik parte
  22.      párte  párt ž mn. () pog. obvestilo o smrti koga, navadno tiskano; osmrtnica: dati parte v časopis; prebrati parte; velike parte
  23.      partêr  -ja m () 1. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču: parter ima dvajset vrst sedežev; sedeti v parterju / pog. dobil je parter parterni sedež / ekspr. parter je navdušeno ploskal ljudje v parterju 2. knjiž., redko pritličje: stanovati v parterju 3. šport. s posebno preprogo prekrita tla za telovadbo na tleh: tekmovalci so vadili na parterju / bradlja, krogi in parter
  24.      participácija  -e ž (á) knjiž. udeležba, sodelovanje: participacija delavcev pri odločanju; participacija med občinami za pospeševanje kulturnih dejavnosti; participacija in udejstvovanje ljudi v prostem času / ob participaciji občine bodo obnovili spomenik ∙ žarg. plačati participacijo prispevek za zdravstveno storitevekon. participacija pri dohodku
  25.      participírati  -am nedov. in dov. () knjiž. udeleževati se, sodelovati: delavec neposredno participira v svoji delovni organizaciji; pri prostovoljnem delu so participirali vsi občani ♦ ekon. participirati pri dohodku dobiti del skupnega dohodka, biti udeležen

   15.274 15.299 15.324 15.349 15.374 15.399 15.424 15.449 15.474 15.499  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA