Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SO (12.474-12.498)


  1.      nekjé  prisl. (ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj: nekje je otrok dobil lešnike in jih trl; vzrok tiči nekje drugje; tu blizu nekje je steza / nekje iz gozda so se oglašali volkovi / ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav // neustalj. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ali se nisi v računu nekje zmotil 2. izraža približnost a) časovne določitve: ta mladina se nekje po dvajsetem letu osamosvaja; zidava naj bi se začela nekje sredi prihodnjega leta b) knjiž. razmerja, vrednotenja: vzgojno delo mu je bilo nekje blizu po naravi in poklicu; najini usodi sta si nekje podobni / publ., z oslabljenim pomenom zdi se, da njegovemu občutku nekje prija ekspresionizem ♪
  2.      nèklícan  -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž., redko nezaželen: neklicana solza na licu ♪
  3.      nekód  prisl. (ọ̄) 1. v zvezi od nekod izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj, iz katerega je usmerjeno premikanje: od nekod piha; od nekod je prihajala skupina ljudi / od nekod so te klicali 2. publ., v zvezi do nekod omejuje trditev: ni dvoma, da ima do nekod bister pogled 3. star. kje, nekje: tam nekod mora biti skrit / oglasil se je nekod iz ozadja od nekod ♪
  4.      nekóliko  prisl. (ọ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: spregovoril je nekoliko besed; v okolici je nekoliko vinogradov; hiši stojita nekoliko narazen; nekoliko pred polnočjo / čez nekoliko časa; pred nekoliko leti; posvetoval se je z nekoliko možmi 2. izraža nedoločeno manjšo stopnjo: zdaj je še nekoliko razburjen / ekspr. v njem je tudi nekoliko filozofa / izdelke so nekoliko izboljšali; moral bo nekoliko popustiti 3. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: izid je še nekoliko negotov; priden je, samo nekoliko neroden je še / nekoliko hitrejši sem pa že od tebe ♪
  5.      nèkompeténten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni kompetenten: za to stvar nekompetentni organi / za presojanje umetnosti je nekompetenten ♪
  6.      nèkompeténtnost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nekompetentnega: kompetentnost in nekompetentnost takega razsojanja ♪
  7.      nèkomunístičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni komunističen: pristaši nekomunističnih gibanj / nekomunistični časopisi ♪
  8.      nèkonfesionálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) knjiž. ki ni konfesionalen: nekonfesionalno verovanje / nekonfesionalna šola ♪
  9.      nèkontrolíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kontroliran: nekontrolirano delo, poslovanje / publ. po še nekontroliranih podatkih so se čete morale umakniti nepreverjenih / čakali so ga še nekontrolirani računi / publ. nekontroliran položaj v državi / ekspr. obžaloval je svoje nekontrolirane besede nepremišljene ♪
  10.      nèkonvencionálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni konvencionalen: nekonvencionalni dramski motivi; nekonvencionalna upodobitev oseb v romanu / ekspr. njegove besede so bile prisrčne, nekonvencionalne ♪
  11.      nèkonvertibílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) fin. ki ni konvertibilen: nekonvertibilna valuta / izvoz na nekonvertibilni trg / nekonvertibilno posojilo posojilo, pri katerem se ne smejo spremeniti pogoji, pod katerimi je dano ♪
  12.      nèkorístnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nekoristnega: govorili so celo o nekoristnosti umetnosti / izkazala se je nekoristnost njihovega truda ♪
  13.      nékov  tudi nekóv -a -o zaim. (ẹ̄; ọ́) zastar. 1. nekak, nekakšen: brki so mu dajali nekov odločen značaj 2. neki: nekov Blaž te je zatožil pri oskrbniku ♪
  14.      nèkrilàt  -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) nasproten, drugačen od krilatega: krilate in nekrilate žuželke; pingvini in še nekatere druge nekrilate ptice ♦ zool. v mravljišču so krilati samci in samice ter nekrilate delavke spolno nerazvite samice ♪
  15.      nèkristján  -a m (ȅ-ȃ) kdor ni kristjan: sodelovanje kristjanov z nekristjani ♪
  16.      nèkrív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni kriv (česa): nekriv obdolženec; biti nekriv; sam.: imeli so ga za nekrivega ♪
  17.      nèkrívec  -vca m (ȅ-ȋ) knjiž. kdor ni krivec: tako so bili kaznovani nekrivci ♪
  18.      nekrobióza  -e ž (ọ̑) med. postopno prenehavanje življenjskih procesov v delu organizma, odmiranje: nekrobioza tkiva ♪
  19.      nekromantíja  -e ž (ȋ) v okultizmu napovedovanje človekove usode iz oblik, potez mrtvega bitja, zlasti človeka: ukvarjati se z nekromantijo ♪
  20.      nekrótičen  -čna -o prid. (ọ́) med. v katerem so prenehali življenjski procesi, odmrl: nekrotične celice; nekrotično tkivo ♪
  21.      nekróza  -e ž (ọ̑) med. 1. prenehanje življenjskih procesov v delu organizma ali organa, odmrtje: nekroza tkiva; posledice nekroze hrbtnega mozga 2. tkivo, v katerem so prenehali življenjski procesi, mrtvina: nastajanje nekroz ♪
  22.      nèkrščánski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni krščanski: nekrščansko mišljenje / nekrščanska dežela / dali so mu nekrščansko ime // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nekrščanski naval na cestah / plačevati mu je moral nekrščanske obresti zelo visoke nèkrščánsko prisl.: ravnati nekrščansko ♪
  23.      néksus  -a m (ẹ̑) knjiž. zveza, povezanost: socialni neksus ♦ jur. kavzalni neksus zveza med pravnim dejstvom in njegovo posledico; kavzalna zveza ♪
  24.      néktar  -ja m (ẹ̑) 1. v grški mitologiji pijača, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo; pren. kelih strupa in kelih nektarja // knjiž., ekspr. zelo sladka alkoholna pijača: natočil si je tega nektarja / nektar življenja 2. bot. sladka tekočina, ki jo izločajo posebne žleze, navadno v cvetu: izločati nektar; čebele nabirajo nektar ♪
  25.      nèkultúrnost  -i ž (ȅ-ȗ) lastnost, značilnost nekulturnega človeka: to dejanje kaže njeno nekulturnost / nekulturnost odnosov / odpraviti nekulturnost postrežbe ♪

   12.349 12.374 12.399 12.424 12.449 12.474 12.499 12.524 12.549 12.574  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA