Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
SO (1.024-1.048) 
- doksográf -a m (ȃ) zlasti pri starih Grkih pisec, ki zbira in zapisuje nauke filozofov ♪
- doksologíja -e ž (ȋ) rel. hvalni obrazec, s katerim se zaključujejo nekatere molitve ♪
- dolgočasováti -újem in dolgočásovati -ujem [u̯g] nedov. (á ȗ; ā) star. dolgočasiti se: še boš dolgočasovala / te zgodbe so ga vedno bolj dolgočasovale dolgočasile ♪
- dopisoválec -lca [u̯c] m (ȃ) 1. redko kdor poklicno opravlja dopisovanje; korespondent: dopisovalec v podjetju 2. star. dopisnik: bil je dopisovalec tujih listov / tako mi svetujejo moji dopisovalci ♪
- dopisoválka -e [u̯k] ž (ȃ) 1. redko ženska, ki poklicno opravlja dopisovanje; korespondentka: dopisovalka za tuje jezike 2. redko ženska, ki (si) dopisuje; dopisnica: pismo mlade dopisovalke objavljamo v celoti / prijatelji se jezijo nanjo, češ da je slaba dopisovalka ♪
- dopisovánje -a s (ȃ) glagolnik od dopisovati: a) dopisovanje v časopise / trgovsko, uradno dopisovanje b) dopisovanje opomb c) omenil je tudi svoje dopisovanje s Cankarjem ♪
- dopisováti -újem nedov. (á ȗ) 1. pošiljati poročila, prispevke, navadno v časopis: dopisuje v lokalni časopis // pošiljati pismena poročila: glavnemu odboru je dopisoval v slovenščini 2. dodatno, zraven pisati: dopisovati podatke dopisováti si vzdrževati medsebojne pismene stike: prijatelja sta in si dopisujeta; redno si dopisujejo dopisujóč -a -e: zastar. dopisujoči član akademije znanosti in umetnosti dopisni ♪
- dosodíti in dosóditi -im dov., dosójen (ȋ ọ́) 1. prenehati soditi: s koncem leta bo ta sodnik dosodil 2. publ. določiti glede na pravila igre: sodnik je dosodil enajstmetrovko v korist domačih ♪
- dosolíti -ím dov., dosólil (ȋ í) dodatno soliti: ko juha dobro prevre, jo po potrebi dosolimo in okisamo ♪
- dosoréj prisl. (ẹ̑) star. dozdaj, doslej: to mi dosorej ni prišlo na um ♪
- došólati -am dov. (ọ̑) doštudirati: došolati sina / prišel je v mesto, da bi se došolal ♪
- drugošólec -lca m (ọ̑) učenec drugega razreda, zlasti na gimnaziji: drugošolci so šli na ekskurzijo ♪
- drugošólka -e ž (ọ̑) učenka drugega razreda, zlasti na gimnaziji: stanovala je z dvema drugošolkama ♪
- držávnosocialístičen -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državni socializem: državnosocialistična proizvodnja ♪
- duháprisôtnost -i ž (ȃ-ó) zastar. prisotnost duha, prisebnost: rešila ga je le izredna duhaprisotnost ♪
- dvátisočléten -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑) ki traja dva tisoč let: narod z dvatisočletno kulturno tradicijo ♪
- dvóinpólsôben -bna -o [u̯s] prid. (ọ̑-ọ̑-ō) v zvezi dvoinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima dve sobi in kabinet: zamenjati dvoinpolsobno stanovanje za trisobno ♪
- dvópasóven -vna -o prid. (ọ̑-ọ̄) urb., v zvezi dvopasovna cesta cesta z dvema voznima pasovoma v isto smer ♪
- dvósôben -bna -o prid. (ọ̑-ō) v zvezi dvosobno stanovanje stanovanje, ki ima dve sobi: kupiti dvosobno stanovanje ♪
- ekso... ali ékso... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje vnanjosti, zunanjosti: eksogamija, eksogen, eksosfera ♪
- éksodus -a m (ẹ̑) knjiž. množična izselitev, odhod prebivalcev: prišlo je do eksodusa katolikov / pristaši opozicije so napravili eksodus (iz dvorane) so demonstrativno odšli ♦ rel. odhod Izraelcev iz egiptovske sužnosti ♪
- eksogamíja -e ž (ȋ) sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etničnih, rasnih, verskih skupnosti: običaj eksogamije ♪
- eksogén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki deluje od zunaj; zunanji, vnanji: endogeni in eksogeni faktorji; eksogeni vplivi na človekovo naravo; eksogeni vzroki zločina ♦ geol. eksogene sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble ♪
- eksorcíst -a m (ȋ) rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od akolita: lektorji in eksorcisti ♪
- eksorcízem -zma m (ȋ) rel. 1. izganjanje hudobnega duha, zarotovanje: priprave za eksorcizem 2. molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha: izgovarjati eksorcizme nad kom ♪
899 924 949 974 999 1.024 1.049 1.074 1.099 1.124 
