Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SME (526-550)


  1.      enolómen  -mna -o prid. (ọ̄) min. ki v vseh smereh enako lomi svetlobo; optično izotropen: enolomna snov ♪
  2.      ênoósen  -sna -o prid. (ē-ọ̑) teh. ki ima dve kolesi na eni osi: enoosni priklopniki / enoosni traktor ♦ min. optično enoosna snov snov, ki ima samo en presek, v katerem je lomni količnik v vseh smereh enak ♪
  3.      enostáven  -vna -o prid. (á ā) 1. preprost, nezapleten: enostaven problem; navidezno enostavno vprašanje / narediti kaj na enostaven način; postopek je zelo enostaven; stvar je popolnoma enostavna / življenje v mestu ni bilo tako enostavno, kot si je predstavljal / enostavne gimnastične vaje 2. ki ima malo sestavnih delov ali enake sestavne dele: enostaven lik, stroj; enostavna spojina; enostavno rezilo / enostavni rastlinski listi ◊ biol., kem. enostavna beljakovina beljakovina, sestavljena samo iz aminokislin; protein; ekon. enostavna blagovna proizvodnja blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; enostavno delo delo, ki ga lahko opravlja človek brez posebne izobrazbe, kvalifikacije; elektr. enostavno oporišče oporišče električnega voda z enim drogom; kem. enostavni sladkor osnovni ogljikov hidrat, katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše; monosaharid; mat. enostavni sklepni račun sklepni račun, pri katerem nastopajo tri znane in ena neznana količina; enostavno razmerje razmerje dveh količin enostávno prislov od enostaven: enostavno in elegantno opremljena soba // pog. poudarja trditev: nekateri o teh stvareh enostavno ne govorijo; smeti so metali enostavno skozi okno kar; tega enostavno ni mogla prenašati nikakor ♪
  4.      enostránski  -a -o prid. (á) ki upošteva, poudarja samo eno stran, en vidik na škodo drugega: enostranske informacije; enostranska ocena; enostranska specializacija, vzgoja / enostranski človek; ne smete biti enostranski enostránsko prisl.: na vzgojo mladine se gleda enostransko; enostransko prikazovati stvari; enostransko razvijati svoje sposobnosti ♪
  5.      entuziástičen  -čna -o prid. (á) poln entuziazma: entuziastičen pristaš nove umetniške smeri / entuziastične izjave; entuziastična vnema entuziástično prisl.: občinstvo je entuziastično sprejelo opero ♪
  6.      epizóda  -e ž (ọ̑) 1. manjši, manj pomemben dogodek: spomnila se je otroške epizode in se zasmejala; dolgočasna, neprijetna epizoda; epizode iz vojaškega življenja / ekspr.: ljubezenske epizode; epizodo s tistim dekletom je že pozabil 2. lit. krajši, vsebinsko zaključen vložek v večjem literarnem delu, ki za potek glavnega dejanja ni nujen: dejanje tega romana je prezapleteno, pa tudi epizod je preveč / filmska epizoda ♦ muz. del skladbe, zlasti fuge ali rondoja, ki ne vsebuje glavne teme ♪
  7.      etatízem  -zma m (ȋ) sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju: odpraviti etatizem; centralistični etatizem; etatizem in birokratizem / etatizem v vzgoji ♦ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje // nazor, ki zagovarja krepitev vloge države v vsem družbenem življenju: pristaš etatizma ♪
  8.      étos  -a m (ẹ̑) knjiž. moralna struktura, nravstvena usmerjenost: v vseh delih je čutiti pisateljev globoki in rahločutni etos; osebni etos / bojni etos naših ljudi v narodnoosvobodilni vojni; bistvo kmečkega etosa je v delu / krščanski etos / metafore so v skladu z etosom pesmi // s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu; etika: poklicni, zdravniški etos ♪
  9.      evrokomunízem  -zma m (ȋ) publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank: polemike o evrokomunizmu ♪
  10.      fabricírati  -am nedov. (ȋ) redko izdelovati, proizvajati: teh aparatov pri nas še ne fabriciramo // pog., ekspr. hitro in na veliko izdelovati: te cenene predmete fabricirajo kar na tekočem traku; pren. fabricirati laži; šola ne sme fabricirati samo uradnikov ♪
  11.      fair play  fair playa [fêr pléj] m (ȇ-ẹ̑) šport. pravilni odnosi do soigralcev pri igri, tekmi: igralec ne sme nikoli pozabiti na načelo fair playa; pren. nasprotno politično stranko so pozvali, naj se ravna po enakem fair playu kot oni ♪
  12.      faktúra  -e ž (ȗ) 1. knjiž. zgradba, ustroj (umetniškega dela): skrbno izdelana orkestralna faktura; faktura skladbe / cankarjevska dramska faktura; skromna kompozicijska faktura romana; faktura stavka / likovna faktura scene 2. trg. pismeno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev, račun: izdati, poslati fakturo; rok za plačilo fakture ♪
  13.      fálstafovski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri Shakespearovem Falstafu: falstafovski smeh; falstafovska postava ♪
  14.      fantínec  -nca m (ȋ) nar. zahodno, ekspr. doraščajoča oseba moškega spola; fant: nič se mi ne smej, fantinec ♪
  15.      farádičen  -čna -o prid. (á) med., v zvezi faradični tok spremenljiv tok, ki se dobi z vključevanjem in izključevanjem enosmernega toka ♪
  16.      farizéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na farizeje: farizejska stranka / farizejska pobožnost / njegov farizejski nasmeh; farizejsko vedenje farizéjsko prisl.: farizejsko se zgražati nad čim ♪
  17.      faséta  -e [tudi faz-] ž (ẹ̑) brušena robna ploskev, navadno stekla, dragih kamnov: občudovali so natančno izbrušene fasete na diamantu; lesk faset; pren., knjiž. njegov um se iskri v neštetih fasetah ◊ geogr. manjša jamica v stenah kraških jam, po kateri se spozna smer vodnega toka; tisk. rezkan rob klišeja za pritrditev na podlago ♪
  18.      fauvízem  in fovízem -zma [fov-] m (ȋ) um. umetnostna smer v slikarstvu v začetku 20. stoletja, značilna po čistih, močnih barvnih tonih: v slikarjevih delih so vidni odsevi fauvizma ♪
  19.      fávn  -a m (ȃ) v rimski mitologiji bog polj in gozdov, upodobljen kot človek s kozjimi nogami: smeh favnov ♪
  20.      fávnski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri favnu: favnski obraz, smeh ♪
  21.      fébruar  -ja m (ẹ̑) drugi mesec v letu: Prešeren je umrl osmega februarja; kongres bo v (mesecu) februarju / (meseca) februarja je padlo veliko snega ♪
  22.      fenomenalízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, ki omejuje spoznanje na pojavni svet in zanika možnost spoznanja stvari, kakršne so same po sebi ♪
  23.      fêrman  tudi fermán -a m (ȇ; ȃ) 1. zgod. pismen ukaz, odlok turškega sultana: izdati ferman 2. ekspr. odredba, ukaz: tega ni mogoče ukiniti enostavno s fermanom ♪
  24.      feuerbachovec  -vca [fôjerbah-] m (ó) pristaš filozofske smeri nemškega filozofa Feuerbacha: ruski feuerbachovci ♪
  25.      filantropízem  -zma m (ȋ) ped. prosvetljenska pedagoška smer, ki temelji na Rousseaujevi ideji, da mora biti vzgoja v skladu z otrokovo naravo: pristaš filantropizma ♪

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA