Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SME (1.426-1.450)


  1.      navzkríž  prisl. (í) 1. izraža položaj v obliki križa: položiti roke navzkriž; navzkriž zložena drva / gledati navzkriž škiliti / ekspr. vino je kislo, da usta kar navzkriž vleče zelo kislo 2. izraža položaj v neurejeno križajočih se smereh; križem: tekajo navzkriž in nekaj iščejo / ekspr. sprašujejo ga vsi navzkriž 3. pog., v povedni rabi, v zvezi biti, iti, priti navzkriž izraža a) neskladje, nesoglasje: interesi posameznikov so si večkrat navzkriž; v vseh pogledih so si navzkriž; v zakonu pride marsikdaj kaj navzkriž / ura na zvoniku gre za deset minut navzkriž b) spor: zaradi dekleta sta si z materjo navzkriž c) nered: prva leta je bilo tu vse navzkriž; brez očeta bi šlo pri hiši vse navzkriž / nobene besede, da ne bo kaj navzkriž č) motnjo, neprijetnost, težave: to bo navzkriž, da ni vode ● pog. vse mi hodi navzkriž povzroča težave; nar. govorili so, navzkriž pa niso hodili se obiskovali; star. na poti mi je prišel navzkriž sva se srečala; prim. vsenavzkriž ♪
  2.      navzkrížen  -žna -o prid. (ȋ) 1. položen v obliki križa: navzkrižna trama / navzkrižne naramnice / narediti navzkrižni črti / navzkrižno navijanje preje 2. ki poteka v različnih, križajočih se smereh: izogniti se navzkrižnim prevozom enakega blaga; navzkrižna ventilacija / navzkrižna kontrola; navzkrižno zasliševanje / navzkrižno pošiljanje darov je bilo pri njih v navadi medsebojno // voj., v zvezi navzkrižni ogenj obstreljevanje istega cilja z več strani, zlasti iz zasede: začel se je navzkrižni ogenj / biti ubit v navzkrižnem ognju / priti v navzkrižni ogenj; pren., ekspr. pisatelj je bil vse življenje v navzkrižnem ognju kritike 3. nasprotujoč si, neskladen: navzkrižni interesi, ukazi; navzkrižno mnenje; navzkrižna vprašanja // star. različen, neenak: v letih sta si precej navzkrižna; navzkrižna starost ◊ bot. navzkrižni listi navzkriž stoječi pari listov navzkrížno prisl.: navzkrižno delovati, spraševati; navzkrižno postaviti ♪
  3.      navznóter  [tǝr] prisl. (ọ̄) izraža gibanje ali usmerjenost na notranjo stran, ant. navzven: obračati kolena navzven in navznoter; okna se odpirajo navznoter; listi z navznoter zavihanimi robovi // knjiž. izraža usmerjenost v človekov notranji svet: obrniti pogled navznoter; navznoter usmerjene narave ♪
  4.      navzpréd  prisl. (ẹ̑) star. izraža gibanje ali usmerjenost od čelne, sprednje strani glede na osebek; naprej: navzpred in navzad gibljiva priprava; od zadaj navzpred ♪
  5.      navzvèn  [vǝn] prisl. (ǝ̏) izraža gibanje ali usmerjenost na zunanjo stran, ant. navznoter: obračati dlani navzven in navznoter; vrata se odpirajo navzven; navzven štrleči podočnjaki / kožuh z dlako navzven; zaprtost trga navzven / navzven sočutja ne pokaže // knjiž. izraža usmerjenost v zunanji svet: navzven obrnjen pogled; navzven usmerjene narave ♪
  6.      nazáj  prisl. (á) 1. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek, ant. naprej: nagniti se, omahniti nazaj; pokazati z roko nazaj / nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku; ženska z nazaj zavezano ruto z vozlom na tilniku / nazaj zaviti rogovi ♦ šport. premet nazaj // izraža premikanje od določenega mesta v tej smeri: umaknite se za korak nazaj; vožnja nazaj / zna šteti naprej in nazaj // v medmetni rabi izraža a) poziv za oddaljevanje v tej smeri: vsi nazaj; dva koraka nazaj b) star. začudenje: presneto nazaj; šment nazaj, kdaj si tako zrasla 2. izraža gibanje ali smer proti izhodišču: nazaj grede so nekaj popili; nesti, prignati nazaj; ekspr.: kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj; vreči sovražne čete nazaj / elipt.: klicati koga nazaj; želeti si nazaj / dobiti ukradeno kolo nazaj / pot nazaj je zaprta; vožnja tja in nazaj; vlak za nazaj / pog.: vsak čas bo nazaj se bo vrnil; brzojaviti nazaj brzojavno odgovoriti; udaril ga je nazaj vrnil mu je udarec / brati nazaj od desne proti levi; vrteti film nazaj // pog. izraža položaj za drugim; zadaj: skupina je še daleč nazaj / ta plemena so še zelo nazaj v razvoju zaostala 3. izraža usmerjenost v preteklost: spomin sega nazaj do prvih let; umirjen pogled nazaj; daleč nazaj najpomembnejši dogodek; pog.: sram me je pomisliti nazaj; nekaj let nazaj je še delal pred nekaj leti 4. pog., v zvezi iti nazaj nazadovati: v tistih krajih gre kmetijstvo nazaj / fant gre pri učenju nazaj / po teh zdravilih je šla bolezen nazaj 5. nar. spet, znova: zdaj bo nazaj vse dobro; kmalu je nazaj zaspal ● nižje pog. nazaj se držati pri delu biti len; ne delati, kolikor bi lahko in kolikor bi bilo potrebno; nižje pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači jesti, piti manj, kot si kdo želi; nižje pog. pri prepiru se drži nazaj se zadržuje; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo; ekspr. povedal mu je nekaj krepkih nazaj ostro odgovoril; pog. nikoli mu ni rekla besede nazaj mu ni odgovarjala, ugovarjala; žarg., šol. profesor sprašuje nazaj prejšnjo, staro snov; pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal zelo je bil presenečen; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. ta doba pomeni korak nazaj v razvoju zdravstva nazadovanje ♪
  7.      nazájšnji  -a -e prid. (ā) knjiž. usmerjen nazaj: nazajšnja hoja ♦ avt. nazajšnje ogledalo vzvratno ogledalo ♪
  8.      nazarénski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nazarence ali nazarenstvo: nazarenska slikarska smer / kompozicija je narisana v nazarenskem slogu 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pes se je z nazarenskim laježem zagnal vanj; nazarenska vročina 3. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža podkrepitev, poudarek: pokora nazarenska, še v grob me boš spravil nazarénsko prisl.: nazarensko jokati, trpeti; nazarensko bogat človek; biti nazarensko srečen ♪
  9.      nazarénstvo  -a s (ẹ̑) um. religiozna umetnostna smer v nemškem slikarstvu v začetku 19. stoletja, ki ima za vzor umetnike zgodnje renesanse: epigoni, predstavniki nazarenstva ♪
  10.      naznáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. knjiž. na splošno, v obrisih spregovoriti o čem, predstaviti kaj; nakazati: skušala je le naznačiti nekaj dogodkov; v uvodu je naznačil namen srečanja // narediti, predstaviti kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pisatelj je svojega junaka le naznačil 2. knjiž. ukazati, zahtevati, kako naj bo; določiti: naznačiti kraj sestanka / star. naznačili so ga v drug kraj 3. star. dati pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun; nakazati: naznačili so mu tristo goldinarjev naznáčen -a -o: narahlo naznačen vzorec; priti ob naznačeni uri ♪
  11.      nazórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nazor: pesnikova nazorska opredeljenost; nazorske razlike; nazorska struktura študentov / nazorska načela dobe / nazorska skupina; nazorska smer ♪
  12.      nè  prisl., neposredno pred osebno glagolsko obliko ne (ȅ) I. 1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri zanikanih zaimkih in prislovih se nikalnica pred glagolom ponovi: nič ne pomaga tajiti; nas ne vpraša nihče; iz njega ne bo nikoli nič; nikoli več ga ne srečam / v zanikanem stavku je predmet neposredno prehodnega glagola v rodilniku: sosedovi še nimajo avtomobila; tu ne prodajajo zelenjave / nedoločnikov predmet je a) v rodilniku, če je povedek glagol nepolnega pomena: noče prodati posestva; ne mara delati nadlege; ne morem dobiti zveze; ne sme kaznovati otrok b) v rodilniku ali tožilniku, če je povedek glagol s polnim pomenom: ne bojim se povedati resnice in resnico / če je predmet pred zanikanim povedkom, je pogostejša raba rodilnika tega dela ne mislim prevzeti c) v tožilniku, če je nedoločnik v stavku osebek: ni naša naloga iskati krivce; napako obsojati ni težko / kadar izraža zanikani glagol biti nenavzočnost osebka v stvarnosti, je ta v rodilniku: očeta ni doma; danes me ne bo na večerjo; ekspr. vrnitve k staremu ni in ne more biti / tožilnik mere ostane tudi za zanikanim povedkom: ne meri niti dva metra; še eno leto ni vzdržal / ne upoštevaje dejstva; ne daleč od hiše nedaleč // z velelnim naklonom izraža prepoved: ne bodite malomarni; ne hodi po sredi ceste / v zanikanem velelniku se rabi nedovršnik namesto dovršnika tudi za enkratno prepoved zdaj ne hodi na sonce / raba peša od njega ne jemlji ničesar ne vzemi ničesar / pog., z nedoločnikom: le ne obupati; ne me strašiti // v zvezi z naj izraža omiljeno prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi: naj se ne prenagli / oče želi, naj ne bi začeli, dokler sam ne pride 2. z drugim stavčnim členom izraža nasprotje, izključevanje: popustiti mora on, ne ona; ne meni, tebi bo žal; ti mikrobi povzročajo drugačno, ne alkoholno vrenje / vrnil se je še ne deset minut potem / to je izjema, ne pravilo / elipt. pametno ali ne, tako bom naredil 3. ekspr. poudarja nasprotni pomen: vaš otrok ni neumen, samo učiti se noče; ni slabo, kar si naredil / ne dosti vredno blago; ne nazadnje sem tudi jaz tukaj; obhajale so ga ne preveč prijetne misli; hitro ukrepa, pa ne nespametno zelo pametno 4. ekspr. izraža popravek: bil je nekakšen upravnik, ne upravnik, kdove kaj je bil; ura je pol devetih, ne, že skoraj devet / lahko spet prideš, samo ne jutri // izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo: on mi je bil prijatelj, ne, oče; ne enkrat, desetkrat sem ti razložil 5. v vprašalnih stavkih izraža domnevo, ugibanje: ali ni tisti mož tvoj stric; pog. ga ne bi kozarček / recite, ali ne bi hoteli sodelovati; ekspr. pa reci, če ni lep // ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kdo bi se ne jezil; ali vam nisem rekel, da se nanj ne zanašajte; kaj bi ne vedel, saj že vsi govorijo o tem / elipt. poznaš ga, kaj bi ga ne; saj še ni ura osem. O, kako da ne / si zadovoljen? Kako da ne da, seveda // ekspr. izraža ukaz, grajo: presneti otrok, ali ne boš jedel; kaj te ni sram, da se potepaš; ali ne boš tiho // ekspr. izraža nejevoljo, presenečenje: kaj še nisi napisal naloge; ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pride obisk // elipt. izraža pričakovanje pritrditve: lepa stvar, ne; zdaj gremo pa domov, ali ne; to se ti je samo zareklo, ne res / pa ne, da iščeš mene menda iščeš mene ll. elipt. 1. izraža zanikanje, zavrnitev, ant. da: si ti poklical? Ne; ali je knjiga tvoja? Ne, izposojena; si že truden? Še ne / ekspr., okrepljen: ali se ga kaj bojiš? Prav nič ne; nikakor ne, res ne, še malo ne / ekspr., s povzetjem: ne hodi tja, nikar ne; ne bom več pil, jaz že ne; ne vdamo se, za ves svet ne / ekspr., s povzetjem na začetku: ne, tega ne verjamem; oh ne, saj ni res 2. zanika trditev prejšnjega stavka: on zna govoriti, ti pa ne; še danes bo dež. Upam, da ne // ekspr. zanika ves stavek: moral bi delati, ne pa, da pohajaš; tega pa ne, da bi pomagal, še nagaja / ne, da ne bi hotel priti, ampak ne more III. 1. ekspr., kot dodatna nikalnica krepi zanikanje s poudarjenim izključevanjem: ne popusti tudi za las ne / ne dam mu ne dinarja; ne kaplje ni polil; ne za hip se ni pomišljal; on ni ne mlad in tudi ne zdrav / o tem se mu še sanja ne niti ne sanja / pog.: ni ne bolan; ne laže pa ne 2. kot pleonastična nikalnica, v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje osebne prizadetosti: ne maram ga v hišo, da mi nazadnje še česa ne ukrade; boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl / malo je manjkalo, da ga ni povozil skoraj bi ga (bil) povozil / počakal bom, dokler ne pride tako dolgo, da pride // v zvezi razen če ne izraža izvzemanje: gremo v hribe, razen če se ne bojiš; pride, razen če se ne premisli pride, če se ne premisli; pride, razen če se premisli IV. v vezniški rabi 1. nav. ekspr., navadno v zvezi ne samo, ne le — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal / če je nikalnica pred povedkom in ločena od samo, le, se rabi tožilnik ali rodilnik: ne prodaja samo hišo ali hiše, ampak tudi vrt; nima samo brate ali bratov, temveč tudi sestre / če se nikalnica ne nanaša na povedek, se rabi samo tožilnik ljubi ne le delo, ampak tudi razvedrilo 2. v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi potrkal / predmet je v tožilniku odšel je, ne da bi bil spregovoril besedico 3. za izvzemanje a) v zvezi ne (drug) kakor: na hribu ni drugega kakor trnje / nič ni lepšega kakor zvestoba b) elipt., v zvezi če ne: tam upa najti, če ne sreče, pa vsaj mir; naletel je, če že ne na odpor, pa vsaj na zaničevanje / kaj sem hotel drugega, če ne molčati; ekspr. kdo drug, če ne on, bi si to upal samo on / stalo bo tisočak, če ne več / se bo že premislil. Pa če se ne 4. elipt., v zvezi če ne za izražanje grožnje: pridno se úči, če ne ...; tiho, če ne ... V. v medmetni rabi izraža začudenje, presenečenje: ne, to je pa res imenitno; ne, da je kaj takega sploh mogoče; ne, kaj vse ti ne veš; ne, se je začudil ● ekspr. fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne brez obotavljanja, urno; ekspr. ne bodi, ne bodi, kdo ti bo verjel izraža začudenje, zavrnitev; ekspr. da te ni sram izraža začudenje, ogorčenje; ekspr. take zime pa še ne izraža močno začudenje; ekspr. lep ali ne, meni je všeč tak, kot je; sprašujete, ali se strinjam: da in ne delno se strinjam, delno pa ne; ekspr. vsi mu prigovarjajo, on pa ne in ne se trdovratno upira, noče; ekspr. če ne, pa ne izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; ekspr. zaradi nje ti bo večkrat žal kot ne ti bo gotovo pogosto žal; elipt. hvala! Ni za kaj izraža vljudnostni odgovor pri zahvali; pog. to ravno ne izraža, da trditev sogovornika ni v celoti sprejemljiva; ekspr. le tega ne izraža svarilo, prepoved; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; ekspr. da mi ne hodiš po travi izraža prepoved; ekspr. ne more pa ne more verjeti poudarja zanikanje; ekspr. da se je oženil? Kaj ne poveš izraža začudenje, presenečenje; ekspr. kaj vse ne pride na dan izraža začudenje, presenečenje; ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; ves dan sem dobre volje. Ne bi rekla zdi se mi, da nisi; pog. če se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel mogoče, ne vem; ekspr. verjemi ali ne, tako je bilo izraža odločno trditev; ekspr. ali me misliš tudi ti zapustiti? Veš da ne izraža odločno zanikanje, zavrnitev; sam.: omahovati med da in ne; odgovarja na kratko z da in ne; odločen ne; ekspr. izreči svoj ne odkloniti; prim. bi, biti, hoteti, imeti ♪
  13.      nèblókovski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni blokovski: neblokovske države / neblokovska politika, usmerjenost ♪
  14.      nečédnež  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. ničvreden, malovreden človek: kaj takega lahko stori le kak nečednež / kot psovka ne smej se mi, nečednež ♪
  15.      nečíst  -a -o prid. (ȋ ȋ) 1. v krščanskem okolju ki glede spolnosti ni v skladu z moralnimi načeli: nečiste misli; nečisto dejanje, ravnanje / nečista ljubezen 2. v nekaterih religijah ki je zaradi svojega dela in položaja v družbi brez določenih pravic: ni smel govoriti z njim, ker je nečist ● nečista žival v muslimanskem in židovskem okolju žival, katere meso je prepovedano uživati nečísto prisl.: nečisto živeti ♪
  16.      nedélja  -e ž (ẹ́) sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu: jutri bo nedelja; ob nedeljah in praznikih je odhajal v planine; proslava bo v nedeljo, 9. februarja; v nedeljo zjutraj bom odšel na pot; vsako nedeljo pride na obisk; zadnja nedelja v mesecu / danes je lepa sončna nedelja // ekspr. dan, ki je po čem tak kot nedelja: doma je bil zanj vsak dan nedelja ● nar. lepa nedelja žegnanje, proščenje; star. sedem nedelj star otrok tednov; ni vsak dan nedelja človek (pri delu) nima vedno uspeha; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ◊ etn. Martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem; pustna ali debela nedelja nedelja pred pustnim torkom; rel. bela nedelja prva nedelja po veliki noči; cvetna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo ♪
  17.      nèdeljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme deliti: nedeljiva celota, enota; nedeljivo ozemlje ♦ mat. nedeljivo število število, ki se ne da brez ostanka deliti s kakim drugim številom ♪
  18.      nèdomíselnost  -i [sǝl] ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nedomiselnega človeka: osmešil se je zaradi svoje nedomiselnosti / nedomiselnost izvedbe, rešitve ♪
  19.      nèdotakljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne sme odvzeti, zmanjšati: nedotakljiva lastnina / nedotakljivo ozemlje; pren. nedotakljiv vzor; vznes. nedotakljive svetinje // ki se ne sme kratiti, omejevati: nedotakljive pravice; osebna svoboda je nedotakljiva 2. knjiž., ekspr. nedostopen, nepopustljiv: bila je hladna, nedotakljiva 3. jur. ki ima pravico biti izvzet iz oblasti določenih zakonov: poslanci veljajo za nedotakljive / nedotakljivi arhivi nèdotakljívi -a -o sam.: brahmani in nedotakljivi v Indiji pripadniki najnižjega družbenega sloja, ki je zunaj sistema kast; v vsakem človeku je nekaj nedotakljivega ♪
  20.      nèduhóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni duhoven: telesni, neduhovni razvoj / neduhovna usmerjenost generacije ♪
  21.      nèdušèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni dušen: nedušen glas, smeh ♦ fiz. nedušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplituda ne spreminja ♪
  22.      nèfiguratíven  -vna -o prid. (ȅ-ȋ) um. ki ni figurativen: nefigurativno kiparstvo, slikarstvo / nefigurativna umetnostna smer ♪
  23.      négativen  in negatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje 2. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje; nikalen, odklonilen: odgovor je bil negativen; negativna rešitev prošnje 3. slab, nesprejemljiv: naraščanje negativnih pojavov med mladino; to so negativne lastnosti; publ. odigrati negativno vlogo / imeti negativen vpliv na koga / publ. negativni junak drame 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: negativne posledice obsevanja, suše / knjiž. negativne, temne strani življenja slabe, neprijetne 5. med. ki izraža, da iskanega ni: izid preiskave je negativen / urin je negativen ● publ. pomoč, spodbuda z negativnim predznakom oviranje, škoda, nasprotovanje; publ. on je negativna slika svojega učitelja po lastnostih, mišljenju je popolnoma drugačen, nasproten od svojega učitelja ◊ bot. negativni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo stran od svetlobe; ekon. negativna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z večjim uvozom kot izvozom; elektr. negativni pol elektroda za odvajanje električnega toka; negativna elektrina presežek elektronov na telesu; filoz. negativna definicija definicija, ki navaja, kaj določena stvar ni; negativna sodba sodba, ki zanikuje vsebino določene sodbe; fiz. negativni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v nasprotni smeri od dane; negativni ion negativno naelektren ion; negativni pospešek pospešek, pri katerem hitrost telesa pojema; gibanje v negativni smeri gibanje v nasprotni smeri od dane; fot. negativni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana; film za take posnetke; barvni negativni film barvni film s posnetki, na katerih so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; kem. negativni element element, ki se pri elektrolizi izloča na anodi; mat. negativni predznak predznak, ki izraža, da je število manjše od nič; negativno število število, manjše od nič; med. negativni Rh faktor; rel. negativna teologija teologija, ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; šol. negativni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno negativno oceno; negativna ocena ocena, ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi; šport. negativna razlika v golih razlika med manjšim številom danih in večjim številom dobljenih golov; tisk. negativni tisk tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi négativno in negatívno prisl.: pisati šolsko nalogo negativno; to lahko negativno vpliva na odnose med državami; negativno naelektreni delci; negativno rešena prošnja ♦ tisk. negativno rezana črka črka, vrezana v kovino; sam.: o njem vedo ljudje veliko negativnega ♪
  24.      nèhoté  prisl. (ȅ-ẹ̄) izraža, da se dejanje (z)godi a) neodvisno od volje: nehote se nasmehniti, seči po kozarcu; nehote se ti mož zasmili b) brez določenega namena: nehote razžaliti; počasi, hote ali nehote se vdaš / nevede in nehote se je izdal ♪
  25.      nèhôten  -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) 1. nasproten, drugačen od hotnega: nehotni gibi; nehotna dejanja ♦ anat. nehotne mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje 2. knjiž. ki ni hotèn, ni nameren; nèhotèn: mirno je sprejel kazen za svojo nehotno krivdo; nehotna žalitev / na licu mu je zaigral nehoten nasmeh nasmeh proti volji ♪

   1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA