Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SME (1.126-1.150)


  1.      mahedràv  -áva -o prid. (ȁ á) ki mahedra: mahedravi uhlji; mahedrave hlače; mahedrava obleka / odšel je z mahedravimi koraki; ekspr. smeh ji je stresal mahedrave prsi / ekspr. mahedrava ženska mahedrávo prisl.: mahedravo so se premikali; obleka je mahedravo visela na njem; mahedravo oblečen ♪
  2.      mahízem  tudi machízem -zma [mahi-] m (ȋ) filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov; empiriokriticizem ♪
  3.      majánje  tudi májanje -a s (ȃ; á) glagolnik od majati: neverno in posmehljivo majanje z glavo / majanje starega sveta ♪
  4.      májčken  -a -o [kǝn] prid. (ȃ) ekspr. zelo majhen: dom je majčken, a prijeten; majčkene kapljice; živalca ima majčkene očke / lastnik majčkene trgovine / pri tem ima on le majčkeno vlogo májčkeno prisl.: majčkeno se mi je nasmehnila / majčkeno zmeden je; majčkeno pozno si prišel / kot vljudnostna fraza majčkeno, prosim prosim, če mi daste malo prostora, če se malo umaknete ♪
  5.      máksimum  -a tudi -ima m (ȃ) največja količina, mera, ki je še dovoljena, dopustna ali mogoča, ant. minimum: doseči maksimum / do maksimuma izkoristiti stroj / agrarni ali zemljiški maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina // ekspr. zelo velika mera: maksimum discipline, napora / naspati se do maksimuma ◊ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni; bot. toplotni maksimum najvišja temperatura, pri kateri more rastlina še rasti; mat. maksimum vrednost, ki je ne presega nobena druga vrednost, največja vrednost ♪
  6.      maláričen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na malárijo: malaričen človek / malarični napadi / malarično področje // knjiž., ekspr. trpeč, bolan: malaričen nasmešek ♪
  7.      málce  prisl. (ā) ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: z malce prevelikim veseljem so poslušali; je malce zmedena / samo malce se nasmehni / vratar je malce čudaka ♪
  8.      maliciózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. hudoben, škodoželjen: pripisovati nasprotniku maliciozne lastnosti / poročila so lažna in maliciozna maliciózno prisl.: maliciozno se smehljati ♪
  9.      málokàm  prisl. (á-ȁ) izraža precej majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: živela je zase in je le malokam šla ♪
  10.      malovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ekspr. ki dvomi o čem, malo verjame v kaj: maloveren je bil ob tem pripovedovanju 2. rel. ki nima trdne vere: maloverni in neverni ljudje malovérno prisl.: maloverno se je nasmehnil, ko mu je pripovedovala o lepi prihodnosti ♪
  11.      mámin  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mamo: mamin brat; mamini čevlji / mamin smehljaj / mamina smrt ∙ otr. sinek, si kaj mamin ali imaš rad mamo; iron. mamin ljubljenček, sinček razvajen, nesamostojen, zelo zahteven otrok, fant ♪
  12.      manéver  -vra m (ẹ́) 1. razporejanje in premikanje vojaških enot za čim lažjo izvedbo vojaške naloge: izvesti manever; hiter manever / četa je napravila manever / obkolitveni manever; slepilni manever za prevaranje nasprotnika / manever pred golom 2. sprememba smeri, načina vožnje za dosego česa: opraviti navigacijske manevre; z domiselnim manevrom se je s svojim avtomobilom vrinil med dve večji vozili; združevalni manever dveh satelitov; pren. miselni manever 3. nav. slabš. dejanje, ravnanje, s katerim se prikrito hoče kaj doseči: ta panika je le manever; manever pri predsedniku se mu je posrečil; spustiti se v kak manever; finančni, politični, propagandni, volilni, zakulisni manever 4. mn., voj. velika preizkušnja usposobljenosti vojske za primer vojne: imeti manevre; biti na manevrih; manevri na zahodu države / vojaški manevri / manever z ognjem obstreljevanje določenih objektov; prenos obstreljevanja z enih objektov na druge ◊ šah. poteze, s katerimi se izboljša položaj igralca ♪
  13.      manevrírati  -am nedov. (ȋ) 1. razporejati in premikati se za čim lažjo izvedbo vojaške naloge: brigada je dobro manevrirala; manevrirati z enoto; neprestano smo manevrirali in se s tem izogibali vsem nevarnostim 2. spreminjati smer, način vožnje za dosego česa: ladja je začela manevrirati, da bi prišla v pristanišče; tovorni vlak manevrira na postaji; letalo manevrira nad letališčem / manevrirati z vozilom / ekspr. natakar je spretno manevriral med mizami s polnim pladnjem; pren. manevrirati s ceneno delovno silo // ekspr., v zvezi z z delati gibe, ravnati: gledal je, kako manevrira z volanom; slabo je manevriral z nožem; pren. prevajalec manevrira z različnimi pojmi 3. nav. slabš. delati kaj, s čimer se prikrito hoče kaj doseči: predstavniki nasprotne stranke so manevrirali; manevrirati komu za hrbtom ♪
  14.      mánjkati  -am nedov. (ȃ) 1. ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: manjkata dva učenca; kdo manjka; manjkati na sestanku, pri pouku; ekspr. letos ni manjkal na nobeni nogometni tekmi / opazil je, da manjkata na polici dve knjigi // ne obstajati, čeprav bi praviloma moral obstajati: en zob mi manjka; v ograji manjkata dve letvi / v statutu ne bi smela manjkati določila o volitvah organov upravljanja 2. v zvezi z do biti še potreben do polne mere, do določene meje: do roba manjka še dva centimetra; do svitanja manjka še pet ur / koliko je ura? Pet minut (manjka) do dvanajstih / ekspr. še veliko mu manjka do tega, da bi bil strokovnjak // brezoseb., ekspr., z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža možnost uresničitve, kot jo izraža določilo: za las je manjkalo, da nisem umrl; malo je manjkalo, pa bi bil padel 3. s smiselnim osebkom v rodilniku ne biti česa v zadostni količini, meri: zmeraj mu manjka denarja; kruha jim ne manjka; prostora mu manjka / manjka mu moči 4. navadno z dajalnikom izraža odsotnost določenega stanja: manjka mu dobra vzgoja; vse ima, samo zdravje mu manjka / pog.: manjka človek, ki bi pokazal pot iz zagate potreben je; zelo mu manjka dobra družba zelo si je želi, jo pogreša; tu mu ničesar ne manjka z vsem je preskrbljen ● pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški; ekspr. nekaj mu danes manjka je bolan; ni tak kot navadno; ekspr. samo tega (se) še manjka to dejstvo, stvar bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; ekspr. tebi pa res malo manjka si nekoliko čudaški; pog. do šestdesetih mu jih ne manjka veliko kmalu bo imel šestdeset let; kaže približno šestdeset let mánjkati se ekspr., s smiselnim osebkom v rodilniku izraža obstajanje česa v veliki količini: manjka se ali ne manjka se deklet, fantov; manjka se dela; minulo leto se nadlog ni manjkalo manjkajóč -a -e: kupiti manjkajoče dele za stroj; manjkajoči znesek; manjkajoča delovna sila ♪
  15.      mánjši  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od majhen: postajati manjši; to je naša najmanjša soba; moj kovček je manjši kot tvoj / ta kraj je bil pred petdesetimi leti precej manjši / izbrati manjše zlo; izdatki so manjši kot dohodki 2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad spodnjo mejo: manjše države; manjša morska riba / nastala je manjša škoda / usode manjših narodov / nekaj manjših popravkov; napraviti manjši poizkus; vnel se je manjši prepir / ima še manjše otroke / na tej cesti je nekaj manjših klancev ● ekspr. stroj je razdrl do najmanjših delcev popolnoma, čisto; ekspr., z nikalnico niti najmanjšega dvoma ni, da je tako prav gotovo, res je tako; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih; ekspr. svet je vedno manjši z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje, hitreje spoznava; ekspr. najmanjša sled ni smela ostati za njim nobena; bil je za glavo manjši od brata za višino glave manj visok ◊ mat. najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili; rel. manjši bratje frančiškani; sam.: prireditev za naše najmanjše; prim. majhen ♪
  16.      maoíst  -a m (ȋ) pristaš maoizma: med levo usmerjenimi prevladujejo maoisti; skupina italijanskih študentov maoistov ♪
  17.      markácija  -e ž (á) barvno znamenje za označevanje poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove: iskati markacijo; obnoviti obledele markacije; markacije je pokril sneg / planinske markacije // znamenje za označevanje poti, smeri sploh: zatakniti v sneg markacije; označiti tekmovalno progo z markacijami / smučarska markacija drog za označevanje smučarske proge; zimska markacija tri do pet metrov visok drog s smerno puščico ♪
  18.      markírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati barvna znamenja na poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove; označevati, zaznamovati: markirati planinsko pot, transverzalo // postavljati, delati znamenja za označevanje poti, smeri sploh: markirati mejo / z odlomljenimi vejami markirati neznano pot; pren. ta dela markirajo njegov umetniški razvoj 2. opremljati z znamenji za razpoznavo: markirati zavarovano govedo; z aluminijevimi lističi markirati ribe za raziskovanje 3. knjiž. ponazarjati, predstavljati, posnemati: sedel je na klopi in markiral občinstvo / gibe le markira jih le nakazuje; pog. drugi delajo, on pa samo markira dela le navidezno ◊ gled. markirati naučeno vlogo nedoživeto ponavljati; markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; voj. markirati sovražnika posnemati sovražnikovo delovanje na vojaških vajah markíran -a -o: markirana riba; markirana steza; pot je dobro markirana; markirano delo ♦ kem. markirane spojine spojine, ki vsebujejo izotope, za zasledovanje molekul določene snovi pri raznih procesih ♪
  19.      màrsikàm  prisl. (ȁ-ȁ) izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: zahajal je marsikam, najrajši pa v gostilno ♪
  20.      máršrúta  -e ž (ȃ-ȗ) smer pohoda z natančnim načrtom: maršruta je vodila mimo mesta; dati, dobiti maršruto / ekspr. izletniki so si določili maršruto smer potovanja // dokument o tem: pregledovati maršrute ♪
  21.      máselnik  -a [ǝu̯] m (ā) 1. gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem: jesti maselnik 2. nar. usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; (maslene) tropine: namazati maselnik na kruh ♪
  22.      maskírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. s prenarejanjem videza delati, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikrivati, skrivati: maskirati jamo; vse delo je bilo treba maskirati pred agenti; ekspr. žalost maskirati s smehom / ekspr. reklama je maskirala pomanjkljivost izdelka // voj. delati kaj podobno okolici in s tem neopazno: spretno je maskiral svojo strojnico; vojak se zna dobro maskirati / maskirati priprave za napad 2. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejati igralčev obraz: navadil se je hitro in dobro maskirati ◊ šah. s figuro preprečiti napad na drugo lastno figuro maskírati se z uporabo maske spreminjati svoj videz: maskira se za maškarado; maskirati se v huzarja / se boš za pusta kaj maskiral maskíran -a -o: maskiran bunker; igralci so že maskirani; razbojniki so bili maskirani; maskiran je v dimnikarja; svetohlinsko maskirana razuzdanost ♪
  23.      máslo  -a s (á) 1. maščoba, pridobljena iz smetane: maslo je sveže; maslo je postalo žarko; delati, gnesti, mesti maslo; namazati kruh z maslom; zabeliti z maslom; mehek, rumen kot maslo / čajno maslo boljše surovo maslo; kuhano maslo ki se mu s kuhanjem izloči voda; surovo maslo ki se pridobi neposredno iz smetane 2. navadno s prilastkom tej podobna snov, pridobljena iz sadežev nekaterih rastlin: kakavovo, kokosovo maslo ● pog. te čenče so njegovo maslo on jih je povzročil, zakrivil; pog. tudi on ima maslo na glavi tudi on je napravil prekrške, prestopke; bil je kot maslo tako razpoložen, da se je nanj dalo lahko vplivati; vse je šlo kakor po maslu uspešno, brez zapletljajev ◊ biol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; gastr. sardelno maslo zmes za namaz iz surovega masla in sardelnih filejev ♪
  24.      máslovnik  -a m (á) gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem: jesti maslovnik s črnim kruhom; politi žgance z maslovnikom / tržiški maslovnik iz moke, zakuhane v kislo smetano, in jajc; volovji maslovnik iz moke, zakuhane v pinjeno mleko, znan v Poljanski dolini ♪
  25.      másten  -tna -o prid., mástnejši (á) 1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk // zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi // nav. ekspr. zelo debel, rejen: zaklali so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici 2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen // umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica 3. mehek, lepljiv: masten gnoj; mastna glina, zemlja; mastno apno, blato / mastne njive 4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek; masten plen; dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno 5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka ● ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno ◊ agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irh mástno prisl.: mastno in slastno se gostiti; to so morali mastno plačati; mastno je zaklel mástni -a -o sam.: mastne pripovedovati; naložila sta mu precej mastnih; pojesti nekaj mastnega ♪

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA